Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

»Kemija« – ali je ali pa je ni

Laura Smrekar

Partner, direktorica komuniciranja

Ko iščemo nov karierni izziv smo v današnjih časih veseli, če nas kdo povabi vsaj na razgovor in nam da priložnost, da se predstavimo. Zapisana beseda, CV, je ena stvar, čisto drugo pa je spoznati osebo v živo, začutiti njeno energijo, moč besede, ton govora, mimiko in govorico telesa. To je tisti pravi občutek in hkrati prelomna točka, ko se sami pri sebi (tudi včasih podzavestno) odločamo ali stoji nasproti nam sogovornik, ki nam je blizu ali pa popoln tujec, s katerim si niti v sanjah ne predstavljamo, da bi preživeli skupaj kakšen dan. To velja za obe strani- za kandidate kakor tudi za podjetja.

Zgodilo se e že, da je kandidat z velikim interesom kandidiral za določeno pozicijo. Izrazil še večji interes, ob tem ko je odkril, kdo je naročnik in si neskončno želel, da pride dan razgovora. Njegova pričakovanja o podjetju, delu in kolektivu so bila nadpovprečno visoka. Zagotovo je ta močna želja že takoj zakrila tudi kakšen negativni element, a takrat to še ni bilo pomembno. Skratka, ko je ta ista oseba vstopila v podjetje in preživela le nekaj minut v prostoru za goste, kjer je začutila že prvi vtis o organizaciji, je njena vzhičenost počasi usihala. Glasno govorjenje in prerekanje zaposlenih, neurejeni prostori brez prave razsvetljave, ne ravno prijazna in gostoljubna gospodična, ki jo je sprejela,… Po dvajsetih minutah čakanja je bila povabljena, da se končno pridruži dvema predstavnikoma podjetja, ki naj bi z njo opravila razgovor. Tudi ta dva gospoda sta bila vse prej kot prijetna, prijazna oz kot bi temu strokovno dejali- nista se trudila, da bi pripomogla k dobremu ugledu podjetja. Morda je bil ciničen in aroganten odnos le taktika, a oseba nasproti je ta odnos razumela, predvsem pa doživela drugače. In po dobrih 5 min razgovora se je gospodoma zahvalila za povabilo; poudarila, da to ni organizacija, kjer bi želela naslednjih nekaj let graditi svojo kariero in se vljudno zahvalila.

Zelo zanimiva izkušnja, prepričana sem, da zagotovo ni edina. Pohvalno, da je kandidat zbral še tisti trenutek dovolj korajže in jasno poudaril, kaj si misli.

L.S.

Ostali članki

Skupaj zmoremo ogromno: Competo in Inštitut CAR na skupni poti

28.11.2018
Z združitvijo bomo ustvarili pogoje v katerih bomo našo strast do odgovornega dela na HR področju združili v celovito storitev strankam, ki...

Gostujoči blog: Milenijci prihajajo

27.11.2018
Pred nekaj dnevi sem slišala izraz, ki me je končno opredelil: star milenijec....

Biznis, ne teorija

14.11.2018
Težko je dati v besede navdušenje nad hekatonom, ki ga izžareva Maja, ko nosi s seboj spomine na dogodek, ki je tako uspešno mobiliziral skoraj...