Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

Sodobno samoupravljanje kot vir osebne energije

piše: Perry Timms

V prejšnjem zapisu smo preverjali, ali je samoupravljanje le »staro vino v novih steklenicah« in ugotovili, da ne gre za reciklažo starih konceptov – gre za povsem novo zmes, ki ponuja drugačno izkušnjo zaposlitve.

Eden izmed pomembnejših vidikov našega življenja, še posebej našega dela, je naša energija. Fizično energijo čutimo kot gibanje, razmišljanje in kot delovanje naših organov. To energijo napajajo hrana, vadba in navdih.

Energija niso le ogljikovi hidrati

Že v šoli so nas učili, da v procesu predelave hrane v energijo nastajajo glukoza, proteini, ogljikovi hidrati in druge snovi. Vemo tudi, da našo psihološko energijo napajajo dogodki, misli in občutki.

energija pri delu

 

Pa poglejmo, kaj se dogaja z energijo pri posamezniku in organizaciji, ko pride do sprememb.

Večina nas je skozi leta izoblikovala vzorce in ritem dela, ki je odvisen od tega, koliko smo na poti, koliko miru potrebujemo za koncentrirano delo, koliko časa moramo posvetiti našim strankam in sodelavcem ter predvsem od tega, kakšne so naše zaloge (psihološke, fizične in duhovne) energije.

Predstavljajte si tale scenarij: direktor na sestanku celega podjetja oznani: »Imamo nove investitorje, ki so kupili naše podjetje. Radi bi, da smo bolj produktivni, zato po potrebno prestrukturiranje.«

Kaj se zgodi v takšni situaciji? Kakšne misli nam rojijo po glavi, kako se počutimo? Zgodi se psiho-fizična reakcija, ki je zmes negotovih misli: kaj bo sprememba pomenila za naš delovni ritem? Kaj pa plača? Ali bodo trpeli odnosi s sodelavci? Takšne in podobne misli, zaradi katerih občutimo tesnobo.

Preden se zavemo, stvari postanejo – ali pa se samo zdijo – veliko bolj kompleksne in zahtevne. Počutimo se razočarane. Ugotovimo, da delamo več in da se zaloge naše energije hitreje praznijo. Delo si odnašamo domov, izpuščamo druženja s prijatelji in družino, postajamo nesrečni in mrki.

V ta začaran krog se ujame marsikdo izmed nas. Zelo težko pa je iz njega izstopiti oziroma ga obrniti sebi v prid.

Vir energije: občutek aktivnega soustvarjanja

Zdaj pa si predstavljajte drugačen scenarij: direktor na sestanku vsem zaposlenim pove: »Spremenili bomo način svojega delovanja – vse zaposlene vabimo, da postanejo solastniki podjetja. Ne le v finančnem smislu, temveč predvsem v smislu soustvarjanja procesov, kulture, vizije, ki je skupna vsem.«

Naša reakcija na takšen nagovor je povsem drugačna. Še vedno se bo pojavljalo nekaj negotovosti, a sporočilo prinaša čisto drugačne občutke: občutek enakopravnosti, odgovornosti in sodelovanja. Občutek, da imamo aktivno vlogo pri soustvarjanju podjetja. Občutek, da nam je zaupana odgovornost za spremembo.

Navdušenje, radovednost, upanje, motivacija za spremembo, kjer ne bomo več ujetniki od zunaj začrtanega ritma, temveč glasbeniki v svojem lastnem orkestru.

Sprememba vseeno zahteva, da si delo včasih nesemo domov. A ko o delu govorimo s prijatelji in družino, nismo mrki in nejevoljni, nasprotno: čutimo pripadnost, čutimo, da imamo vpliv na dogajanje.

avtonomija pri delu

 

Kljub temu da gre za namišljeni situaciji, je v osrčju obeh resničen in zelo pomemben element samoupravljanja: VPLIV.

V samoupravnih sistemih nismo pasivne žrtve kapric drugih – smo arhitekti svojih načinov dela. Nismo odvisni od muh dominantnih in neizprosnih managerjev – naš tempo narekujejo sodelavci, ki hkrati izzivajo status quo, se pogajajo in nas podpirajo.

Ko analiziramo najuspešnejše time, lahko prepoznamo nekaj njihovih lastnosti in ena je zagotovo njihova sposobnost ustvariti drugačno, agilno energijo. Ne takšne, ki bi agresivno silila v določen ritem, temveč takšno, kjer cvetijo avtonomija, svoboda in pozornost.

Avtonomija, svoboda in pozornost

Avtonomija: smo avtonomni ambasadorji sprememb, imamo pooblastilo za spremembe, za avtonomno ukrepanje v korist tima in podjetja.

Svoboda: svobodni smo glede tega, kako opravimo delo in kako gradimo odnose. Ni predpisanih scenarijev ali generičnih pravil. Odgovorni smo, da dosežemo rezultat, a način, na katerega to storimo, svobodno določamo in soustvarjamo sami.

Pozornost: ne le, da opravljamo svoje naloge – neprestano tudi razmišljamo, kako bi jih lahko opravili bolje. Več pozornosti namenimo temu, kaj poleg finančnih rezultatov še pričakujemo od dela. Pozorni smo na to, kako se počutimo ob svojem delu, kdaj čutimo zadovoljstvo in ponos, kako najbolje sodelujemo s sodelavci.

Samoupravljanje na ta način bomo 5. novembra raziskovali na Competo dogodku. Preverili bomo, kako lahko analiziramo in oblikujemo svojo avtonomijo, svobodo in pozornost ter kako oblikujemo delovna okolja, v katerih bodo avtonomijo, svobodo in pozornost čutili vsi zaposleni.

Prevedeno v glasbeni jezik: raziskovali bomo jazz tehnike improvizacije v samoupravljanju in ustvarili energijski koncert – brez dirigentov.

 

Perry Timms

Ustanovitelj in Chief Energy Officer – PTHR in glavni govorec 14. Competo dogodka

 

Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.

Ostali članki

Gostujoči blog: Ali lahko podjetje uspešno živi brez šefov?

20.10.2019
piše: Perry Timms V prejšnjem zapisu smo preverjali, ali je samoupravljanje le »staro vino v novih steklenicah« in ugotovili, da ne gre za...

Trije miti in zablode o sodobnem samoupravljanju v organizacijah

11.10.2019
Sodobno samoupravljanje ni zdravilo, ki bi delovalo za vse. Kot vsak organizacijski model ima tudi samoupravljanje svoje prednosti in slabosti. A to...

Sodobno samoupravljanje kot vir osebne energije

04.10.2019
V samoupravnih sistemih nismo pasivne žrtve kapric drugih - smo arhitekti svojih načinov dela. Nismo odvisni od muh dominantnih in neizprosnih...