Gostujoči blog
Zgodilo se je, kot da bi me udarila strela z jasnega. Za mano sta bili dve leti zahtevnih poslovnih izzivov, preizkušanja lastnih meja, odrekanja, motiviranja ekipe, a nagrajeni z odličnimi rezultati. »Žal, nov poslovni model prinaša reorganizacijo, v kateri vaša pozicija ni več predvidena,« so me razsvetlili, ko smo zaključili težko nalogo planiranja za prihodnje leto. Z novimi lastniki nismo našli skupnega jezika.
In sem pri 45-ih ostal brez službe. Počutil sem se, kot da bi ohol in površen kritik na hitro preletel mojo življenjsko zgodbo in jo, brez da bi o njej res razmislil, zmečkano zabrisal v koš. Čez noč sem se znašel v situaciji, ko je bilo časa na pretek in socialnih stikov premalo. Nabiralnik elektronske pošte je sameval, koledar, kjer so se prej sestanki kar prerivali za svoj prostor, je bil prazen. Nenavadno, kako sem refleksno vsakih pet minut preverjal, če vseeno česa ne zamujam. Hkrati sem čutil olajšanje in se veselil, da bom lahko preživel malo več časa z družino. Za nove poslovne izzive sem si vzel tri mesečni moratorij.
Počutil sem se, kot da bi ohol in površen kritik na hitro preletel mojo življenjsko zgodbo in jo, brez da bi o njej res razmislil, zmečkano zabrisal v koš.
Po treh mesecih sem začel z iskanjem nove službe prek oglasov na zaposlitvenih portalih. Imam ustrezno izobrazbo in bogate izkušnje, obvladam več tujih jezikov in lahko rečem, da sem se na svoji poti veliko naučil. Predvsem pa vem, da danes mnogo bolj zrelo presojam situacije, kot desetletje prej. Naivno sem pričakoval, da bo zadeva hitro dobila epilog.
Šest mesecev in več kot 30 prijav kasneje je moj izkupiček dokaj skromen: pet razgovorov, brez uspeha. Sem prestar? »Veš, vsi, ki jih zaposlimo, so mlajši od 35 let,« mi je rekla prijateljica, kadrovska vodja v uspešni srednje veliki firmi. Kot zagrizen tekač, smučar in kolesar vem, da na maratonih z lahkoto premagujem 30 letnike, v poslu pa z mojimi leti ne dobim več priložnosti? Kakšna je torej mantra novodobnih zaposlovalcev? Mar menijo, da bodo relativno neizkušeni novo zaposleni sami sebi mentorji in da bodo dosegali uspehe zgolj zavoljo svojih let?
Kot zagrizen tekač, smučar in kolesar vem, da na maratonih z lahkoto premagujem 30 letnike, v poslu pa z mojimi leti ne dobim več priložnosti?
Konec jeseni se vsakič ustavim v pasjem zavetišču, kamor nesem stare odeje, blazine in hrano. Vselej me še posebej ganejo globoki pogledi starejših psov, ki govorijo: »Spet so me prišli pogledat, vzeli pa bodo mladiča. Vsako leto pridejo, jaz pa bom sam za vedno zaspal v tej kletki.« Si predstavljate ta občutek? Jaz si. In zlahka potegnem vzporednico z današnjimi odnosi do zaposlenih. A verjamem, da se bo slej ko prej izkazalo, da način zaposlovanja zgolj »mladih« kljub vsemu ni tako idealen. Da je kombinacija izkušenj starejših ter zagnanosti mlajših bolj dolgoročno uspešna kombinacija. In upam, da se v letih, ko imamo pred sabo še polovico aktivne delovne dobe, ne bomo počutili zavržene in neuporabne.
Verjamem, da se bo slej ko prej izkazalo, da način zaposlovanja zgolj »mladih« kljub vsemu ni tako idealen.
A.P., kandidat 45+