Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

Tremo orehe hibridnega dela

Maša Žilevski

Svetovalka - psihologinja

Orehi so še kako dobri za možgane, ko pa povrh stremo še kakšnega takega, ki se streti kar tako ne da, je to posebno zadoščenje. Zato vas vabimo, da skupaj z nami vsak teden strete kakšen oreh izzivov hibridnega dela. Nekaj orehov smo že nabrali, vas pa vabimo, da kakšnega predlagate tudi vi. V primeru, da bi želeli, da se lotimo določenega izziva hibridnega dela, nam ga posredujete na: laura.smrekar@competo.si

1. OREH: DELAVNIK OD DOMA JE OD JUTRA DO VEČERA

V poletnih mesecih, ko se je kupček delovnih nalog in projektov nekoliko zmanjšal, si je naša psihologinja vzela čas za manjši samo-eksperiment.

Kako se doma igrati pisarno v prid omejevanja delavnika na osem in ne osemnajst ur.

Znotraj vsakega delovnega dne je izvajala naslednje aktivnosti:

ZAČETEK DELOVNEGA DNE:

  • Četudi lahko znotraj vsakodnevnih domačih jutranjih ritualov začnemo z delom (še preden spijemo kavo že pregledamo maile, opravimo kakšen klic..) in imamo tako potencialno vtis, da smo že nekaj naredili, pa je to past raztegnitve delavnika skozi celoten dan. Zato si določimo uro, ko ”gremo v službo”. Do takrat nas ”ni v pisarni”, ampak smo doma.
  • Oblikovanje svežega to-do seznama in ne le nadaljevanje včerajšnjega (četudi prepišemo stvari od včeraj). Majhna poteza, s katero si lahko sporočimo, da je nov delovni dan. Znotraj seznama si določimo, kaj so prioritetne stvari, ki jih hočemo narediti ta dan. To so naloge, za katere bomo tudi pripravljeni potegniti delavnik. V primeru, da so te opravljene, se bo delo zaključilo ob predvideni uri.

TEKOM DELOVNEGA DNE:

  • Malica, kosilo, odmor itd. potekajo na drugi lokaciji kot delo (ne na istem stolu, za računalnikom, po možnosti še med delom). Namen slednjega je več kot le počitek, saj si tako sporočamo tekom dneva, da delo ne gre povsod z nami, četudi poteka od doma in da mi sami določamo, kdaj se bomo družili z njim.

ZAKLJUČEK DELOVNEGA DNE:

  • Preverimo, ali so bile naloge, ki so za ta dan prioritetne, opravljene. Če so, to pomeni, da ne bomo ”dlje ostali v pisarni”, ampak ”gremo domov”.
  • Prostor rezerviran za pisarno vsak dan po delu pospravimo, kot bi to naredili v službi (več kot le zapreti računalnik, ampak dejansko urediti prostor za naslednji dan). Namen te aktivnosti je dati sebi znak, da smo z delom zaključili.
  • Takoj po zaključku dela izvedemo aktivnost, ki jo povezujemo z ”odhodom iz pisarne in prihodom domov” (npr. sprehod, obisk trgovine, menjava oblačil, pobiranje otrok v vrtcu…). Slednje je dodatna potrditev, da se je delo zaključilo.

Zaključek kvazi eksperimenta

Četudi te aktivnosti niso bile neposredno vezane na samo delo, pa je sodelavka z njihovo pomočjo zarisala osebni okvir delavnika. Slednjega vzdržuje tudi, ko se kupček dela postopoma veča in prepoznava, da je ob tem bolj učinkovita, istočasno pa ne ”ostaja dlje v pisarni” po nepotrebnem.

p.s. sodelavka in avtorica je Maša Žilevski, psihologinja svetovalka Competo

Ostali članki

Kako narediti svoje zaposlitvene prakse privlačnejše?

19.07.2024
Če želimo v svoje vrste privabiti najboljše kandidate, je čas, da rutinske metode iskanja in izbora dvignemo na višji nivo. Namesto da zgolj...

Katere omejitve preprečujejo avtonomijo pri delu?

15.07.2024
Svoboda na delovnem mestu je pomembna! Je ena izmed tistih ključnih komponent, ki resnično spodbuja kreativnost, inovativnost in nasploh...

Svoboda na delovnem mestu

15.07.2024
Svoboda na delovnem mestu je ena izmed ključnih komponent, ki spodbuja kreativnost, inovativnost in splošno zadovoljstvo zaposlenih. V svetu, kjer...