Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

Dobro se poznati je profit zame kot tudi organizacijo

 »Poznavanje sebe je začetek vseh modrosti je dejal eden od velikih brihtnežev Aristotel. Spet drugi, Sokrat, da: »Neraziskanega življenja ni vredno živeti.«. Danes žal samo besede velikih mislecev večinoma za nas nimajo dovolj teže, da bi prepoznali smisel v raziskovanju lastne narave ter osebnem razvoju. Četudi to v nekoliko drugačni obliki naslavljajo tudi trenutno živeči strokovnjaki, modreci ali vplivneži. Na primer, ko Wim Hof poudarja, kako ima vsak možnost izkoristiti lastno moč misli za doseganje skoraj nemogočega. Ali pa, ko celo ena ”najvplivnejših” žensk na svetu Kim Kardashian, kateri v družbi ne pripisujemo ravno miselne veličine, razmišlja o spoznavanju in razvijanju sebe: »Mislim, da je življenje učenje in rast, in dokler vsak dan delaš nekaj, da bi bil boljši, zmaguješ.«.

Če se toliko govori o osebni rasti, zakaj potem ljudje bolj intenzivno ne delujemo v smeri spoznavanja ter razvijanja sebe? Ker ne gori voda. Šele, ko je frustracija življenja s seboj danes dovolj globoka, prepoznamo smisel spremembe za jutri. Manj kot smo ob tem v stiku s seboj, bolj globoko luknjo skopljemo. Ob ne-prepoznavanju, koliko je v situaciji našega, kažemo s prstom na druge in okolico. Ob tem ne prepoznamo, da so trije naši prsti uperjeni proti nam (če nadaljujemo v duhu globokih misli).

Pokazatelji visoko razvitega samozavedanja 

Posamezniki, ki imajo visoko razvito samozavedanje prej prepoznajo potrebo po spremembi pri sebi. Vešči so zavestne samo-presoje; bolje razumejo kaj je v njihovi kontroli, zavedajo se kaj hočejo in ali se s svojim vedenjem v izbrani situaciji temu tudi dejansko približujejo (npr. Vodja z visoko stopnjo samozavedanja se zaveda, da je ob doseganju zastavljenih poslovnih ciljev v njegovem timu, njegov cilj tudi ohranjanje kakovostnih odnosov s svojimi sodelavci. Tako potem v fokusu ves čas ohranja odnos tudi takrat, ko morda vse ne gre v prid poslovnih ciljev.).

Samozavedneži učinkoviteje skrbijo za osebno ravnovesje, kar vključuje tako telesni kot miselni nivo. Posledično najverjetneje tudi prihranijo na času in denarju, saj potrebujejo manj takšnih ali drugačnih terapij. Raziskave kažejo, da so posamezniki z razvitim samozavedanjem bolj odporni in prilagodljivi (Mori & Tanno, 2013) ter poročajo o višji stopnji zadovoljstva z življenjem (Harrington & Loffredo, 2010).

Drzno ocenimo, da se omenjeno vse povezuje z zdravjem posameznika ter verjetno vpliva na pogostost bolniške odsotnosti posameznika. Posledično lahko sklepamo, da posameznikova stopnja samozavedanja potencialno vpliva tudi na to, kakšen strošek njegova bolniška odsotnost predstavlja za delodajalca. Če bi se na primer lotili raziskovanja teh povezav v Sloveniji, bi lahko postavili hipotezo, da obstaja korelacija med v povprečju 21,6 dni nezmožnosti dela na zaposlenega (v letu 2022, ker za preteklo leto podatkov še ni) in stopnjo razvitosti posameznikovega samozavedanja. Ker pa nimamo časa in financiranja za takšne podvige, vseeno ostanimo znotraj okvirjev obstoječih raziskav povezanosti med samozavedanjem ter delom.

RAZISKAVE: S ČIM VSE SE POVEZUJE SAMOZAVEDANJE

Samozavedanje nam omogoča sprejemati bolj učinkovite in kakovostne odločitve.

Avtorji Ridley in sod. (1992) so že pred 30 leti povezali visoko stopnjo samozavedanja ter sposobnost sprejemanja odločitev. V njihovi raziskavi so tisti študentje, ki so dosegli višje rezultate pri sposobnosti razmišljanja o osebnih mislih, občutkih, odnosih in prepričanjih, sprejemali bolj učinkovite odločitve v računalniški simulaciji diagnosticiranja in zdravljenja pacientov. Avtorji so to povezavo razložili skozi zmožnost postavljanja bolj natančno opredeljenih ciljev in izvajanja strateških potez, ki vodijo do doseganja teh ciljev.

Samozavedanje se povezuje z višjo stopnjo vztrajnosti

Feldman in sod. (2014) so povezali določene aspekte zavedanja sebe (pozornost in razmislek ob sprejemanju odločitev) z uspešnostjo. Posamezniki, ki so se v njihovi raziskavi imeli višjo stopnjo pozornosti ter bolj razmislili o svojih odločitvah, so bili pripravljeni vztrajati dlje, četudi so doživljali določeno stopnjo stresa.

Samozavedanje se pozitivno povezuje s proaktivnostjo ter osebnim razvojem

Avtorica Sutton (2016) je s sodelavci ob razvijanju vprašalnika, ki je namenjen prepoznavanju stopnje razvitosti posameznikovega samo-zavedanja Self-Awareness Outcomes Questionnaire (SAOQ), prišla do ključnih spoznanj, ki jih lahko povežemo tudi s posameznikovo uspešnostjo pri zasledovanju zastavljenih ciljev na delovnem mestu ter posledično s (poslovno) uspešnostjo organizacije. Samo-zavedanje je opisala kot zavestno zavedanje lastnega notranjega stanja (osebnih namer, ciljev, prepričanj, pričakovanj itd.) kot tudi zavestno zavedanje sebe ob drugih. Znotraj raziskave so spremljali štiri področja oz. tematike samo-zavedanja: vpogled vase in vpliv nase, osebni razvoj in napredek, sprejemanje drugih in izkušnje ob njih, z delom povezani izidi. Zanimivi so sledeči rezultati njihove raziskave:

  • Samozavedanje se povezuje z višjo stopnjo proaktivnosti na delovnem mestu.
  • Posamezniki, ki se poslužujejo več samo-refleksije, tudi posvečajo več energije in časa osebnemu razvoju ter se tudi bolj zavedajo lastnih osebnostnih potencialov.
  • Ljudje, ki se pogosto poslužujejo ruminacije (ponavljajočega se razmišljanja, obsesiranja o preteklih izkušnjah doživljanja neprijetnih čustev, stresa, vzrokih in posledicah, ob odsotnosti prepoznavanja priložnosti osebnega razvoja) so na delovnem mestu manj proaktivni ter sprejemajoči do drugih.

Kako delati na samozavedanju oz. samo-spoznavanju 

Prvi korak v procesu razvijanja višje stopnje samozavedanja je zagotovo spoznavanje lastnih potencialov, s katerimi posameznik razpolaga pri zasledovanju osebnih ciljev ter usklajevanju z okoljem. Pripomoček, ki nam pri tem lahko ponudi bogat nabor informacij o naših psiholoških potencialih, je psihološko testiranje ter analiza psihološkega profila. Skozi slednjo lahko posameznik pridobi vpogled ne le v njemu edinstven nabor osebnostnih lastnosti, ampak tudi rezultate s pomočjo dodatnega pojasnila poveže s svojimi izkušnjami, osebnimi cilji ter delovanjem, tako v delovnem kot privatnem okolju. Ob teh spoznanjih bolj kakovostno presodi, znotraj katerih področij se dobro pozna, se zaveda svojih izzivov ter že dela na njihov premostitvi ter katera so še tista področja, ki kličejo po razvijanju višjega samozavedanja.

Opisano nato osmišlja vse nadaljnje korake oz. cilje, ki si jih zastavimo v procesu spoznavanje sebe.

Vabimo vas, da ali sami naredite ta prvi korak na odprti delavnici: Kdo sem, kako delujem in zakaj? (termin delavnice: 16.2.2024), ali pa ga omogočite sodelavcem, za katere prepoznavate, da se srečujejo s sledečimi izzivi:

  • Je prepoznati razkorak med njihovo oceno lastnih kompetenc ter oceno vodji, sodelavcev, drugih zaposlenih.
  • Si želijo delati na sebi, pa ne vedno kje začeti.
  • So presenečeni, ko slišijo, kako jih drugi zaznavajo.
  • Se sprašujejo, ali imajo vodstvene potenciale.
  • Želijo napredovati, prevzeti vodstveno funkcijo, pa prepoznavate pri njih potrebo po predhodnem treningu.
  • Še nikoli niso oblikovali osebnega razvojnega načrta.
  • Pogosto izražajo visoko stopnjo stresa, so napeti, razdražljivi.
  • Izgubljajo zagon ob zasledovanju zastavljenih ciljev.
  • Se pogosto znajdejo v konfliktih.
  • Se jim zdi, da jih drugi ne razumejo, ali pa sami težko razumejo večino drugih.
  • Imajo odpor do sprememb.
  • So bolj pesimistični.
  • Samo želijo poskusiti nekaj novega.

Za prijavo in več informacij o delavnici pišite na masa.zilevski@competo.si.

LITERATURA

Feldman G., Dunn E., Stemke C., Bell K., Greeson J. (2014). Mindfulness and Rumination as Predictors of Persistence with a Distress Tolerance Task. Personality and Individual Differences, 56, 154–158.

Harrington, R., & Loffredo, D. A. (2010). Insight, Rumination, and Self-Reflection as Predictors of Well-Being. The Journal of Psychology, 145, 39-57.

Mori M., Tanno Y. (2013). The Moderating Effect of Self-Reflection on the Relationship between Depression and Stressors. The Japanese Journal of Personality. 22(2), 189-192.

Ridley S., Schutz P., Glanz R., Weinstein C. (1992). Self-Regulated Learning: The Interactive Influence of Metacognitive Awareness and Goal-Setting. Journal of Experimental Education, 60(4), 293-306.

Sutton A. (2016). Measuring the Effects of Self-Awareness: Construction of the Self-Awareness Outcomes Questionnaire. Europe’s Journal of Psychology, 12(4), 645–658

Ostali članki

Poslanstvo, vizija, vrednote, kultura – še nikoli tako pomembni

09.02.2024
Če si priznamo ali ne, je še kako pomembno, da verjamemo, da delujemo za višje in ne zgolj parcialne cilje, da ustvarjamo sledi, ki jih bomo lahko...

Dobro se poznati je profit zame kot tudi organizacijo

16.01.2024
 »Poznavanje sebe je začetek vseh modrosti,« je dejal eden od velikih brihtnežev Aristotel. Spet drugi, Sokrat, da: »Neraziskanega življenja...

So mladi res razvajeni in brez delovnih navad?

16.01.2024
S sodelavko Tino sva pred časom sodelovali v reportaži Inšpektorja24 na temo generacije Z (mladih, rojenih med približno 1997 in 2012) ter...