Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

Drama pred razgovorom

Nina Ivančič

Psihologinja in svetovalka

Govoriti o sebi ni lahko. V vsakdanjem življenju to pravzaprav redko počnemo. Pogovarjamo se o tem, kar se je zgodilo, kaj bi se moralo zgoditi, pa se ni, radi delimo svoja prepričanja in sodbe, zelo radi pa tudi kaj rečemo o drugih ljudeh. Ni nenavadno, da nam je težko govoriti o sebi in se izpostavljati, kako smo boljši od drugih. Imamo pregovor, ki nam prepoveduje samohvalo: »Dobra roba se sama hvali.« Nekaterim je zato samohvala ali samo govoriti o sebi prav odvratno početje.

»O meni govorijo dejstva,« mi je nekoč povedala oseba v našem programu kariernih delavnic, kjer ljudem po razhodu z delodajalcem pomagamo kar se da uspešno vstopiti na trg dela. »Ni mi treba nakladati, kako sem oh in sploh. Saj vse piše v cv-ju.«

Takrat sem se spomnila na reklamne oglase za šampone. Vedno znova me zabava marketinška mašinerija, ki si izmišljuje nove delce s posebnimi učinki; zapleteno zveneči delci – SiO2 delci, delci poimenovani po učenjaku – Andersenovi delci, luksuzno zveneči delci – drobni delci diamantov in tekočim kreatinom; naravno zveneče učinkovine – obogateno z arganovim oljem in podobno. »Nihče ne bi kupil šampona, če bi v reklamnem bloku zdrdrali njegove kemijske sestavine,« sem takrat rekla. »Kupimo ga zato, ker nam obljublja nekaj posebnega, neko pravljično izkušnjo. In nič drugače ni na razgovoru za službo.«

Kot da ustvarjanje »pravljičnega vtisa« ne bi bil dovoljšen zalogaj, se pogosto pred razgovorim počutimo, kot bi se v nas odvijal dramatičen boj.

Po eni strani bi radi predstavili dejstva, nenazadnje gre za resno zadevo – razgovor za službo – po drugi strani se zavedamo, da je dobro podmazati jezik, odpeljati prodajni pitch, s tretje strani nam gredo taki ljudje na živce, tisti, ki leporečijo, naredijo pa nič, s četrte strani dvomimo v svoje prodajne veščine, s pete strani si zaposlitve nadvse želimo, lahko bi bila celo sanjska služba, s šeste nismo prepričani, ali izpolnjujemo vse pogoje, z nekje prileti misel, kaj če se osramotim in me čez pet minut vržejo iz sejne sobe … in povejo vsem svojim znancem, kako sem zanič.

V takih trenutkih se počutimo ogrožene. V telesu se sproži stresni odziv. Strah nas je. Telo je pripravljeno na to, da se stepemo ali zbežimo, mi pa moramo uglajeno sedeti v predprostoru in prijazno počakati, da nas povabijo na pogovor. Nekateri svetujejo, naj dihamo počasi, drugi bi rekli, naj razmišljamo pozitivno, sama pa mislim, da nič od tega ni dovolj.

Ko je stresni odziv premočan, se vklopi prvinski del naših možganov in takrat nam razumno razmišljanje ne more več pomagati. Potrebna je dobra predpriprava, da potem dihanje in pozitivno razmišljanje na licu mesta pomagata.

Proces razgovora za zaposlitev na strani kandidata v grobem delim na tri dele – trening, akcija, analiza – in vsak od teh korakov prinaša pomemben prispevek k uspešni predstavitvi.

Trening

Pred pomembno tekmo je treba trenirati; razgovor za delovno mesto si lahko predstavljate kot pomembno tekmo. Potrebna je vsebinska predpriprava, to bi bila za športnika krepitev mišične mase ali vežba tehnike – najpomembnejši del. Športnik je lahko v vrhunski formi, odlično telesno pripravljen, pa mu zmanjka psihološke čvrstosti in podobno se lahko zgodi na razgovoru. Nenazadnje je tu še vizualizacija, tehnika, ki jo športniki pogosto uporabljajo na treningih ali tik pred tekmo, da pripravijo svoje možgane na to, kar jih čaka.

  1. KORAK: Vsebinska priprava. Dobro se je posvetiti podjetju, ki ga želite osvojiti. Poglejte, kdo so, kakšni so, kako komunicirajo navezen, kako se imajo zaposleni in drugo. Tako boste najbolje ocenili, ali bi sami sodili v tako podjetje, in pa tudi, ali bi vam osebno ustrezalo biti del takega okolja. S tem, ko se pozanimate o podjetju, pokažete, da vas podjetje zanima, da vam je mar in da ste naredili vse v svoji moči, da bi lahko nekoč soustvarjali zgodbo podjetja.

Vprašanja na razgovoru predstavljajo drugi del vsebinske predpriprave. Klasična vprašanja brez težav najdete na internetu in zakaj se na bi nanje pripravili že doma? Sklicujte se na konkretne situacije na delovnem mestu, posebno ko govorite o svojih lastnostih.

Spomnite se na televizijske oddaje, ki iščejo talente – če nekdo trdi, da je dober pevec, še nič ne pomeni, dokler tega dejansko ne pokaže. Tako vas tudi golo naštevanje lastnosti kot so pošten, delaven, odgovoren ne bo diferenciralo od drugih.

Na takšen način bi se opisal marsikdo. Kakšna je sploh zanesljiva oseba? Za nekoga je zanesljivost že to, da se vsak dan v službi prikaže ob osmih, ne glede na to, kako potem opravlja svoje delo. Če pa poveste, da ste nek svoj projekt pripeljali do konca, kljub temu da niste imeli dovolj finančnih sredstev, premalo časa in še veliko drugih ovir na poti, bo ta vaša lastnost zasijala v povsem drugačni luči.

  1. Psihološka priprava. »Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi?« in »Če mi spodleti, kaj to pove o meni?« Odgovori na ti vprašanji nosijo potencial za psihološko razbremenitev. Ljudje si radi napovedujemo ogrožajočo prihodnost ali se obremenjujemo na zalogo. Pogosto je naše razmišljanje pretirano in tisto najhujše, kar se lahko zgodi, v resnici ni tako katastrofalno kot se sprva občuti. Poiščite alternative tistim najbolj črnogledim mislim in ne pozabite, to da na razgovoru za službo ne dobite pozitivnega odgovora, še nič ne pove o vas in vaših sposobnostih.
  2. Vizualizacija: Razgovori so lahko poseben izziv, če že dolgo časa niste bili na nobenem. Če imate možnost, koga povprašajte o kakšni sveži izkušnji, sicer si za prvič postavite neko predstavo. Vizualizirajte si, kako se boste pripeljali do podjetja, parkirali avtomobil ali kolo, se javili na recepciji, če bo potrebno, kako boste čakali v predprostoru, kako stisnili roko sogovorniku, kako boste na začetku prebili led, kaj boste povedali o sebi, kaj boste ob zaključku vprašali, ko bodo preverjali, ali vas kaj zanima. Na tak način boste svoje možgane pripravili na dogodek in pustili vtis, da vas ne čaka nič groznega.

Akcija

  1. KORAK. Umiritev in akcija. Če v času tik pred razgovorom ali med samim razgovorom občutite tremo, potem ste podobni 99,9 % ljudem. V tem času je dobro umiriti svoje dihanje, saj s tem umirite celo svoje telo in misli. Ne bo škodilo, če si poveste kakšno spodbudno besedo. Nekaterim pomaga, da si predstavljajo svoj miren kraj ali občutke v tistem kraju ali da popolnoma odmislijo situacijo in razmišljajo o čem tretjem. Kar koli pomaga vam, je dobro. Potem pa pojdite v akcijo z zavedanjem, da ste se dobro pripravili.

Analiza

  1. KORAK. Ko je vsega konec, razmislite, kako vam je šlo. Samo-obtoževanje in kritiziranje, zavijanje v žalost ali obup, ne bo pomagalo, da naslednjič naredite bolje. Poiščite tri situacije v pogovoru, ko vam je šlo dobro, in nekaj predlogov, kaj bi lahko naslednjič naredili drugače. Izkušnjo vzemite kot vajo, kjer se lahko preizkušate in napredujete. V kolikor ne prejmete povabila v naslednji krog, lahko osebo, ki je vodila razgovor, prosite za povratno informacijo.

Iskanje ali menjava službe je eden izmed bolj stresnih dogodkov v življenju. Ta sprememba povleče za seboj veliko drugih in normalno je, da smo bolj vznemirjeni kot običajno.

Na tej poti lahko pričakujemo zavrnitve, a te zavrnitve še nič ne povedo o nas. Še vedno imamo svoje znanje, veščine, pristope, poglede na svet in če ne bomo dobili priložnosti v enem podjetju, na nekem delovnem mestu, morda to ni bila prava priložnost za nas. Bo pa prišla druga, še boljša.

Povzeto po objavi v Dnevniku. 

Ostali članki

Gostujoči blog: Kako je delati z milenijci?

15.10.2018
Zato spoznajte svoje mlade zaposlene, en ni enak drugemu. Navsezadnje vas morda celo preseneti, da ste si bolj podobni kot...

Skoraj polovica milenijcev se čuti dovolj kompetentne za vodenje starejše generacije

15.10.2018
Izsledki ankete na temo sodelovanja s starejšo populacijo so pokazali, da velika večina vprašanih (88,1 %) zelo dobro sodeluje s starejšo...

Prihodnost medgeneracijskega sodelovanja

08.10.2018
Pred dobrim desetletjem je na trg delavne sile pričela vstopati nova generacija – milenijci. In starejša generacija je takrat pričela z dolgim...