Po eni strani iščemo možnosti, kako čimprej do zasluženega pokoja, po drugi strani se z vsako novo pokojninsko reformo le-ta malo oddalji. A zakaj bi si sploh želeli v pokoj? Najpogostejši odgovor je: »Da se bom ukvarjal s hobiji, za katere danes nimam časa.« Toda ali moramo za ukvarjanje s hobiji res v pokoj in zakaj nam delo ne bi bilo hobi? Namenoma bom v razmišljanju citiral tudi nekatere velikane našega časa, ki so s svojimi izjavami povedali njihove izkušnje na kratek in enostaven način.
Veliko se pogovarjam z različnimi ljudmi, poslovnimi partnerji, znanci, prijatelji,… . Velikokrat pogovor nanese na pomanjkanje časa. Toda ali ga nimamo na voljo vsi enako? 60 minut na uro, 24 ur na dan, 365 dni na leto. Potrebno je samo ravnotežje in seveda nekaj samodiscipline. Tako kot naš organizem potrebuje napor in obremenitev, potrebuje tudi počitek in regeneracijo.
Danes bi rad malo govoril o ravnotežju v življenju in kaj je po mojem mnenju pomembno v povezavi s tem, še posebej, ko je večina naših las na glavi belih. ?
Sem zagovornik teze, da moramo v življenju najti tri hobije in sicer:
- prvega, ki nam bo prinašal denar za življenje,
- drugega, ki nas bo ohranjal v formi in
- tretjega za ohranjanje kreativnosti.
Za vse tri hobije pa velja, da si moramo postaviti cilje. Brez ciljev tudi ne bomo našli ravnotežja in so zelo pomembni za človekovo delovanje. Vsi instrumenti morajo biti v zelenem območju. Kot v letalu ni dovolj samo, da je dovolj goriva. Za normalno letenje je potrebno še vse kaj drugega in tudi tukaj morajo biti vsi inštrumenti v zelenem, da je letalo v zraku v ravnovesju. Vse tri zgoraj navedene alineje so praktično enako pomembne. Ker pa se danes vse začne in konča pri denarju, naj se najprej malo poglobim v prvega, ki nam prinaša sredstva za naš obstoj in življenje.
Hobi številka 1 – delo, ki nas motivira, ga opravljamo z veseljem in z njim služimo denar.
Kako do denarja? Seveda potrebujemo delo, kjer bomo naš čas, znanje, kompetence in izkušnje zamenjali za določen denar na časovno enoto. Pa ni važno v kakšnem poslovnem razmerju oz. obliki zaposlitve.
Da bi nam bilo delo res v veselje in bi nas izpolnjevalo, si najprej skušajmo odgovoriti na nekaj pomembnih vprašanj?
- Ali se dovolj dobro poznamo in res vemo kaj bi radi počeli v življenju in da bo naše delo res hobi in bomo v nedeljo zvečer komaj čakali, da bo ponedeljek?
- Ali imamo za tovrstno delo znanje, izkušnje, ….?
- Ali znamo navesti pet do deset ključnih besed, ki najbolje opišejo delo, ki bi ga res opravljali z veseljem in nam bi delovni dan prehitro minil? Nekdo je pred leti izrekel stavek, ki sem si ga zapomnil za vse večne čase: »Opravljam delo, ki bi ga z veseljem opravljal tudi brezplačno, če pa mi zanj dobro plačajo, pa je še toliko bolje.« V tem primeru nam je uspeh zagotovljen.
- Ali poznamo podjetja s katerimi so naše ključne besede skladne?
Delo po navadi ne poišče delavca ampak prej obratno. Še posebej je to poudarjeno kadar je iskalec dela v zadnji četrtini svoje »obvezne« delovne dobe na poti do zaslužene pokojnine. V takem trenutku je potrebno biti še bolj motiviran in po različnih poteh poiskati priložnosti za zaposlitev. Naj v tem trenutku omenim nekaj idej:
- Ne čakajmo na razpise, ampak se v podjetja, ki so za nas zanimiva višimo v njihovo bazo. Večina uspešnejših podjetij jo ima.
- Postavimo si cilje (zelo pomembno). Npr.: Vsak teden bom oddal 5 vlog, če po določenem času ugotovimo, da je to premalo, ta cilj povečajmo. Slej ko prej najdemo sredino, v katero nas z vsemi našimi lastnostmi, z veseljem sprejmejo.
- Ne obupajmo, če takoj ne dobimo odgovora. V nekaterih večjih podjetjih in multinacionalkah proces zaposlitve posameznega kandidata traja lahko tudi pol leta in več.
- Razširimo informacijo, da iščemo delo.
Vsekakor pa je danes na voljo tudi dovolj kompetentnih sogovornikov, ki lahko posamezniku pomaga odgovoriti na zgornja vprašanja in ga usmerja na poti do zaposlitvenega cilja. Competo je prav gotovo pravi naslov.
Hobi številka 2 – rekreacija
Največkrat pridemo domov iz službe psihično utrujeni, še posebej, če delo opravljamo sede, pa je telo v bistvu spočito. Posledica tega je slabo spanje, sprehodi do hladilnika, slabi rezultati na tehtnici, pešanje zdravja … .
Ohranjajmo fizično kondicijo, kajti le tako bomo lahko sledili današnjemu tempu življenja in bomo uspešni pri svojem delu. Vrsta rekreacije ni tako pomembna kot njena frekvenca. Izberemo tisto, katero z veseljem izvajamo, kajti le tako z njo ne bomo prenehali. Rekreacija nam zagotavlja, da se bomo posledično tudi fizično in psihično spočili.
Za vpeljavo te navade v svoje življenje običajno potrebujemo 60 do 90 dni. Na začetku ni enostavno, potrebno je veliko volje, da premagamo samega sebe. Najkasneje po 90 dneh ne gre več brez »gibanja«. Telo prevzame način funkcioniranja in zahteva od »duše« akcijo. Preverjeno!
Pozitivne posledice: zmanjšan krvni tlak, zmanjšan nivo holesterola, ITM (indeks telesne teže) se pomika k normalnemu, počasi a vztrajno, še posebej, če smo poleg gibanja malo pozorni še na prehrano, …
Stranski učinek rekreacije, predvsem individualne (pri teku kolesarjenju, teku, hitri hoji…) pa je, da lahko pridemo do neverjetnih idej. Za tiste, ki radi med gibanjem razmišljajo, vzemite s seboj kakšen diktafon in si ideje posnemite, kajti potem rade hitro odtavajo iz glave. Že Nikola Tesla je dejal: »Bodi sam, to je skrivnost izuma; bodi sam, takrat se rodijo ideje.«
Cilj: npr. 30 minut na dan vsaj 60 do 90 dni, potem steče samo. ?
Hobi številka 3 – kreativnost
Pablo Picasso je dejal: »Umetnost počisti iz duše prah vsakdanjega življenja.« Zato ima ukvarjanje z slikarstvom, kiparstvom, glasbo, meditacijo … velik vpliv na delovanje našega organizma. Te dejavnosti so izrednega pomena za našo koncentracijo, fokus, relaksacijo.
Skratka rezervirajmo si nekaj časa na teden tudi čisto zase.
Cilj: npr. 2x tedensko po dve uri
Za konec današnjega razmišljanja pa še ena dobra misel. Nikoli nismo prestari, da si ne bi mogli postaviti novih ciljev ali sanjati novih sanj.
Tomaž Aberšek