Ko podjetje raste, se spreminjajo odgovornosti, način odločanja in pričakovanja do zaposlenih. Kako prepoznati, kdaj obstoječa organizacija potrebuje prilagoditve?
Rast podjetja običajno spremljajo novi zaposleni, večji obseg poslovanja, dodatni oddelki, novi trgi in zahtevnejši procesi. Manj opazno pa se spreminja način, kako je delo organizirano in kako podjetje upravlja ljudi. Kar je dobro delovalo v podjetju s 30 zaposlenimi, pri 80 ali 150 zaposlenih morda ni več dovolj učinkovito. Direktor je še vedno vključen v številne operativne odločitve. Vodje prevzemajo vse več odgovornosti, njihove pristojnosti pa niso vedno jasno opredeljene. Posamezni oddelki razvijejo različne načine dela, zaposleni pa pri napredovanju, razvoju in nagrajevanju nimajo nujno enakih izhodišč. Podjetje lahko kljub temu uspešno posluje. Vprašanje je, koliko časa, energije in dodatnega usklajevanja zahteva takšen način delovanja.

Ko organizacija preraste dosedanje dogovore
Pri svetovalnem delu s podjetji v Competu opažamo, da se organizacijske spremembe pogosto dogajajo postopoma. Zaposleni prevzemajo nove naloge, vodje dobivajo dodatne ekipe, posamezne funkcije se širijo. Formalna organizacija in kadrovski sistemi pa temu ne sledijo vedno z enako hitrostjo. Poglejmo nekaj situacij.
- Vodja prodaje je odgovoren za doseganje prodajnih ciljev, o pomembnejših komercialnih pogojih pa še vedno odloča direktor.
- Vodja proizvodnje odgovarja za pravočasno izvedbo naročil, vendar nima dovolj vpliva na razporejanje ključnih virov.
- Izkušen strokovnjak že usklajuje delo sodelavcev, čeprav njegova vloga in pooblastila ostajajo nespremenjeni.
Vsaka od teh situacij ima svoje ozadje. Včasih je takšna razdelitev odgovornosti povsem smiselna. Težave se pojavijo, kadar med pričakovanimi rezultati, odgovornostmi in možnostmi odločanja ni dovolj usklajenosti. Posledice so lahko počasnejše odločanje, podvajanje dela, več usklajevanja in manj časa za naloge, ki neposredno prispevajo k poslovnim ciljem.
Novi zaposleni ne rešijo vseh organizacijskih izzivov
Ko se obseg dela povečuje, je zaposlovanje pogosto logičen naslednji korak. Toda pred odločitvijo o novi zaposlitvi je koristno preveriti tudi obstoječo organizacijo. Ali podjetje res potrebuje dodatnega človeka? Je delo ustrezno razdeljeno? Kdo bo novega sodelavca vodil? Katere odločitve bo lahko sprejemal samostojno? Podobna vprašanja se odpirajo pri iskanju vodstvenih kadrov.
Lastnik, ki je več let sam vodil prodajo, želi zaposliti direktorja prodaje. Od nove osebe pričakuje samostojno vodenje ekipe, razvoj trga in odgovornost za rezultate. Ob tem pa je smiselno razjasniti, katere odločitve je pripravljen prenesti nanjo in kako se bo njegova lastna vloga spremenila. Takšen pogovor lahko bistveno vpliva na opredelitev delovnega mesta, pričakovanja do novega vodje in poznejše sodelovanje.
Zato v Competu pri iskanju vodstvenih kadrov veliko pozornosti namenjamo tudi razumevanju organizacije, načina vodenja in poslovnega konteksta.
Različna merila za zaposlene postanejo vse večji izziv
V manjših podjetjih se številne kadrovske odločitve sprejemajo individualno. Direktor dobro pozna sodelavce, njihovo delo in prispevek. Dogovori so pogosto neposredni in prilagodljivi. Z rastjo podjetja takšen način postane zahtevnejši. Eden od vodij napredovanje povezuje predvsem z doseženimi rezultati, drugi s strokovnimi kompetencami in tretji z leti izkušenj. Podobne razlike se lahko pojavijo pri nagrajevanju, ocenjevanju uspešnosti in razvoju zaposlenih. Posamezne odločitve so lahko utemeljene, zaposleni pa težje razumejo, po katerih merilih se sprejemajo. Tu se pokaže vrednost medsebojno povezanih HR sistemov: jasne sistemizacije, kompetenčnega modela, meril uspešnosti, kariernih poti in plačnega sistema.
Pri njihovem razvoju v Competu izhajamo iz poslovne strategije, dejanskih odgovornosti in potreb organizacije. Sistemi naj vodjem pomagajo sprejemati bolj dosledne odločitve, zaposlenim pa omogočajo boljše razumevanje pričakovanj in razvojnih možnosti.
Tudi način vodenja potrebuje prilagoditve
Rast podjetja spremeni tudi delo vodij. Vodja, ki je nekoč neposredno usklajeval delo petih sodelavcev, danes morda vodi več ekip ali vodi prek drugih vodij. Obseg odgovornosti se je povečal, njegov način dela pa je lahko ostal precej podoben. Še vedno rešuje večino operativnih vprašanj, preverja podrobnosti in osebno usklajuje naloge. Za razvoj sodelavcev, načrtovanje in sodelovanje z drugimi vodji mu ostaja vse manj časa. V takšnih primerih zgolj dodatno izobraževanje vodje pogosto ni dovolj.
Smiselno je preveriti, kaj organizacija od vodstvene vloge dejansko pričakuje, kako so razdeljene pristojnosti, katere odločitve ostajajo pri vodji in kje lahko več samostojnosti prevzame ekipa.
Razvoj vodstvenih kompetenc ima največ smisla, kadar ga spremljajo tudi ustrezni organizacijski pogoji za njihovo uporabo.
Kje začeti, ko zaznamo, da obstoječi način dela ne zadostuje več?
Vsako rastoče podjetje ne potrebuje celovite reorganizacije ali prenove vseh kadrovskih sistemov. Pogosto je koristneje najprej razumeti, kje nastajajo največje razlike med poslovnimi potrebami in dejanskim delovanjem organizacije.
V Competu takšno presojo povezujemo na več ravneh:
- Organizacija dela: kako so razdeljene vloge, odgovornosti, pristojnosti in procesi odločanja.
- Vodenje: kaj se pričakuje od vodij, katere kompetence potrebujejo in kakšno podporo imajo pri svojem delu.
- HR sistemi: ali so merila za uspešnost, razvoj, napredovanje in nagrajevanje medsebojno usklajena.
- Organizacijska kultura: kako zaposleni doživljajo sodelovanje, odgovornost, odločanje in vsakodnevni način dela.
Pri tem uporabljamo kombinacijo razgovorov z vodstvom in zaposlenimi, pregleda obstoječih sistemov, ustreznih diagnostičnih orodij in skupnega oblikovanja rešitev. Pomemben del svetovalnega procesa je tudi določitev prioritet. Podjetje lahko na primer najprej uredi odgovornosti med vodji, nato prenovi sistemizacijo in na tej osnovi postopoma razvije merila uspešnosti ter nagrajevanja. Zaporedje je odvisno od dejanskih potreb, poslovnih ciljev in pripravljenosti organizacije na spremembe.
Rast podjetja je priložnost za bolj premišljeno organizacijo
Uspešna rast ne pomeni, da je treba opustiti vse, kar je podjetje pripeljalo do današnjih rezultatov. Veliko neposrednosti, prilagodljivosti in podjetniškega načina dela je vredno ohraniti. Hkrati pa se z rastjo povečuje potreba po jasnejših dogovorih, usklajenem vodenju in kadrovskih sistemih, ki podpirajo poslovne odločitve.
V Competu podjetjem pomagamo razumeti, kaj v njihovi organizaciji dobro deluje, kje nastajajo ovire in katere spremembe lahko najbolj podprejo njihov nadaljnji razvoj.
Dobra organizacija omogoča, da z rastjo podjetja raste tudi sposobnost ljudi za samostojno odločanje, sodelovanje in prevzemanje odgovornosti.
Če v vašem podjetju prepoznavate podobne izzive, nam pišite na office@competo.si.


