Povratna informacija je pomembna za osebni in profesionalni razvoj. Spodbuja nas k napredku, pomaga ozavestiti naše močne točke in pokaže na področja, kjer imamo še prostor za spremembe ali izboljšave.
Do neke mere smo sami sebi lahko največji kritik in promotor. Nekako pa si ne prinašamo »a-ha momentov« in ne vidimo svojih slepih peg. Povratna informacija je zato pomembna. Prav pa je, da jo podamo sproti oz. z njo ne odlašamo, ter seveda, da jo podamo na ustrezen način.
Veliko črnila je bilo že prelitega na temo učinkovitega podajanja povratne informacije, še posebej, kadar želimo sporočiti nekaj, kar bo narekovalo spremembo vedenja ali ravnanja osebe. In priznajmo si – najlažje se je izogniti neprijetnim pogovorom, če vemo, da bi lahko koga prizadeli, užalili ali kako drugače škodili odnosu. A mnoge izobraževalne delavnice, strokovna literatura ali zgolj LinkedIn napotki govorijo o tem, da gre vendarle za veščino, ki jo je moč usvojiti na način, da se odnos še poglablja in razvija.
Ne pozabimo – povratna informacija se nanaša na:
- vedenje ne na osebo,
- opis in ne na sodbo,
- dejstva ne govorice,
- izmenjavo idej in informacij, ne poučevanje,
- raziskovanje možnosti in ne dajanje lekcij.
Z odkrito in pošteno povratno informacijo gradimo medsebojne odnose in zaupanje v timu. Prav tako spodbujamo razvoj organizacije na način, da spodbujamo komunikacijo, sodelovanje in kulturo nenehnega izboljševanja. Z izmenjavo povratnih informacij lahko ekipe uskladijo svoja prizadevanja, razrešijo spore in lažje dosežejo skupne cilje. Povratne informacije omogočajo izmenjavo strokovnih znanj, spoznanj in izkušenj. Z njimi namreč gradimo kulturo stalnega učenja in strokovnega razvoja.
V primeru, da delujemo v organizaciji, kjer ni uveljavljena praksa dialoga s povratno informacijo, kar sami naredimo prvi korak – prosimo zanjo. Povejmo, zakaj jo potrebujemo in kaj nam pomeni. Pomislimo tudi, kdaj smo mi nazadnje podali povratno informacijo in kako je bila sprejeta.