Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

Primer dobre prakse na področju interne psihosocialne podpore zaposlenim – Zavarovalnica Triglav

Počasi se izteka čustveno izjemno intenzivno leto. Spremembe in izzivi so se dotaknili vseh nas, a vsak od nas se z njimi sooča na svoj način. Delodajalci, ki še posebej v teh težjih časih skrbijo za zagotavljanje dobrega psihično-fizičnega počutja zaposlenih, s konkretnimi dejanji ustvarjajo in krepijo prostor zaupanja, varnega in toplega delovnega okolja.  Zavarovalnica Triglav je eno izmed redkih podjetij v našem okolju, ki svojim zaposlenim nudi tudi psihosocialno podporo. V ta namen so svoje vrste okrepili s psihologom in psihoterapevtom. 

Pogovor z Ano Stražar,  samostojno strokovno sodelavko za psihosocialno podporo zaposlenim v Zavarovalnici Triglav.

S kakšnimi stiskami se zaposleni obračajo na strokovnjake pri vas?

Največ stisk izvira iz težav v medsebojnih odnosih: na nas se tako obračajo zaposleni s težavami  v zasebnih  partnerskih odnosih, s tegobami in stiskami, ki jih prinese ločitveni proces, s težavami, ki izvirajo iz konfliktnih odnosov na delovnih mestih, občutka medsebojnega nespoštovanja in neprimerne komunikacije. Po pomoč se obrnejo tudi sodelavci, ki imajo občutek, da ne zmorejo učinkovito premagovati vsakodnevnih izzivov in po njihovem mnenju le stežka ali slabo obvladujejo stres. Takšnih je vse več, saj nas hitri tempo življenja neusmiljeno vse bolj »sili« v hitenje in k opravljanju več nalog hkrati. Prisotne so tudi stiske, ki jih prinese vzgoja otrok, šolanje na daljavo ter hkratno usklajevanje delovnih in družinskih opravil. Trenutno so v ospredju občutki tesnobe, ki se pojavljajo ob strahu na negotovo prihodnost, izguba občutka varnosti, pojavlja pa se tudi strah pred izgubo najbližjih.

Je v prazničnem času stisk več?

Trenutno v naši organizaciji porasta svetovalnih pogovorov ne beležimo, a to še zdaleč ne pomeni, da stisk ni. Menim in to sporočajo tudi številni strokovnjaki, da bo pri nas in v državah, kjer je letošnja epidemija močno zaznamovala vsakdanje življenje ljudi, število stisk le še naraščalo. Stiske se namreč ne pojavijo v le nekaj dneh ali tednih, ampak se razvijajo mesece ali celo daljše obdobje. Stiska ljudi bo verjetno še večja, ko bo epidemija končana.

S prazniki prihaja čas, ko se običajno ljudje največ in najraje družimo, ko si v družbi prijateljev in objemu družinskih članov izmenjamo darilca in se pogosteje obiščemo. In tega letos ne bo. Hkrati vemo, da izredno velik socialni in psihološki problem postaja osamljenost. Z osamljenostjo se v tem času soočajo starejši ljudje, tisti, ki živijo sami, kot tudi tisti, ki so v zakonski zvezi, partnerstvu ali pa so del družine in se znotraj skupnosti počutijo osamljene. Veliko partnerstev se sooča s krizo; ločitve so v porastu; starejši ljudje izgubljajo stik s svojci; babice in dedki le redko vidijo svoje vnuke ali sploh ne, itd. Stisk in tegob je veliko, a prepričana sem, da, kjer so doma sočutje, ljubezen, mir in so odnosi spoštljivi, tam bo lažje prebroditi krizo. Kjer pa tega ni in prevladujejo nestrpnost, jeza, bes ali celo nasilje in sovraštvo, tam bodo posledice krize žal več kot očitne. Povem pa, da je en izhod iz stiske lahko ta, da ne oklevajmo in v stiski poiščimo pomoč.

Smo Slovenci odprti, da delimo stiske, ko jih ne moremo rešiti sami?

Duševna stiska je v Sloveniji še vedno močno stigmatizirana. Ljudje se neradi izpostavljajo in neradi ali stežka svojo stisko zaupajo »tujcu«. Mnogi predolgo molčijo in držijo napetost v sebi, po pomoč pa se obrnejo šele, ko je stiska že zelo globoka. Proces reševanja težav je lahko zato daljši in zahtevnejši.

Slovenci na splošno veljamo za enega  bolj zaprtih narodov. Smo pridni, delovni, a ko pride do vpogleda vase, imamo cel kup zadržkov pred odkritim pogovorom o svojih notranjih občutkih, čustvih, razmišljanjih. Morda zato ni čudno, da je alkoholizem v Sloveniji še vedno pereč problem, prav zaskrbljujoči pa so zadnji podatki o porastu porabe alkohola ter antidepresivov pri nas. Veliko nam pove tudi podatek, da je bila Slovenija v osemdesetih letih med prvimi tremi državami na svetu po številu samomorov.

Sama opažam, da se stigma počasi razbija, vse več ljudi kaže zanimanje za področje duševnega zdravja in le s pomočjo redne in strokovno okrepljene ozaveščenosti javnosti ali konec koncev zaposlenih v  določeni organizaciji ter ob bolj odprtem sporočanju tovrstnih vsebin, preventivnih in kurativnih ukrepov, bodo ljudje pravočasno in brez zadržkov znali ter si upali poiskati pomoč.  Na področju psihološkega svetovanja se v Sloveniji dogajajo pozitivni premiki, saj le-to pridobiva večjo prepoznavnost in veljavo. Hkrati se na spletu in v medijih pojavlja vedno več koristnih strokovnih vsebin, ki si jih Slovenci lahko preberejo ali ogledajo, se česa koristnega naučijo in si tako na bolj »tihi« način pomagajo.

Zakaj ste se odločili, da zaposlenim nudite tovrstno podporo?

V Zavarovalnici Triglav želimo krepiti visoko raven dobrih pogojev za delo ter ustrezno psihosocialno klimo. Z vzpostavitvijo in razvojem tega področja želimo zagotoviti celovit pristop k učinkoviti in kakovostni skrbi za njihovo zdravje. V program podpore  smo vključili različne aktivnosti in kakovostne vsebine, katerih skupni cilj  je skrb za (duševno) zdravje in zadovoljstvo naših sodelavcev. Želimo si in skrbimo, da so te vsebine sodelavcem v pomoč pri premagovanju vsakdanjih izzivov tako v službi kot tudi v zasebnem življenju. Ne moremo spregledati dejstva, da je  v svetu  visok odstotek  bolezni psihosomatske narave oz. psihološkega izvora. Z ukrepi, ki so v Zavarovalnici Triglav namenjeni zdravju, zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih želimo razširiti znanje in poskrbeti, da bodo naši sodelavci v dobri psihični kondiciji in čim bolj stabilnega duševnega počutja. Saj, kot poročajo številne raziskave,  se vsak vložek v zaposlenega na dolgi rok večkratno povrne, ali če rečem drugače: vse kar vložiš v ljudi, se obrestuje.

Kaj svetujete/priporočate drugim podjetjem?

Dobro vemo, kako blagodejno deluje na nas občutek, da nekdo skrbi za naše dobro počutje. Če podjetje k skrbi za zaposlene pristopa s toplino do sočloveka,  kar pomeni, da ustvarja dobre delovne pogoje in skrbi za to, da zaposleni delajo v varnem in zdravem delovnem okolju, potem na ta način izkazuje, kako zelo pomemben člen verige je vsak posamezen zaposleni. S tovrstno prakso se gradita zaupanje in zavzetost sodelavcev.

V Zavarovalnici Triglav se zavedamo, da zdravi delovni pogoji niso edini, ki vplivajo  na počutje posameznika, saj vsak od nas na delo prinese tudi svojo zasebnost in tegobe, ki izvirajo iz nje. Izhajamo iz različnih službenih in zasebnih okolij, tudi manj prijaznih, posledice pa se lahko kažejo v slabem počutju tako doma kot v službi.  Zato je za zaposlene dobro, da vedo, da se imajo na koga obrniti, v našem primeru kar na delovnem mestu. S tega vidika priporočam podjetjem, da poskrbijo za tovrstno ugodnost in jo ponudijo svojim zaposlenim.

Prednost interne psihosocialne podpore je tudi ta, da lahko marsikateri problem ali stisko, ki jo svetovanec doživlja na delovnem mestu, bodisi zaradi neželenih pogojev dela bodisi zaradi težav v medsebojnih odnosih, s skupnimi močni in konstruktivnim pristopom ter pogovorom uspešno rešimo.

Ostali članki

Spremembe so proces

25.06.2022
Spremembe so proces. Ko uvajamo spremembe v podjetjih, še posebej, če so večje in posegajo v del organizacijske kulture ali se tičejo novih...

Spremembe - Skupaj na ladji

13.06.2022
Spremembe so del razvoja vsake organizacije in so nujne za njen dolgoročen obstoj. Ljudje so tisti, ki spremembe uvajajo. V interesu vodstva...

Q&A – Kakšen pomen imajo informacije za zaposlene v procesu organizacijskih sprememb?

11.06.2022
Organizacijske spremembe so kompleksne in za marsikaterega člana organizacije predstavljajo velik izziv. Večkrat so nepričakovane ali pa so plod...