V obdobju od julija do avgusta 2018 smo na Competo družbenih omrežjih izvajali anketo, s katero smo želeli pridobiti informacije o pogledu milenijcev na sodelovanje s starejšimi kolegi znotraj delovnega okolja. V anketi je sodelovalo 177 milenijcev, rojenih v obdobju 1980 – 2001. Med njimi je bilo 67,8% anketirank ter 32,2% predstavnikov moškega spola.
Ključni izsledki ankete so:
Kar 49,2 odstotkov vprašanih milenijcev je mnenja, da so kompetentni za vodenje starejše generacije
Izsledki ankete na temo sodelovanja s starejšo populacijo so pokazali, da velika večina vprašanih (88,1 %) zelo dobro sodeluje s starejšo populacijo. 46,3 % vprašanih redno sodeluje (vsaj 1x na mesec) s sodelavcem, starejšim od 53 let, 45,2 % pa s sodelavcem, starim med 38-53 let. Prav tako se 65 % anketirancev bolje počuti in deluje v generacijsko mešanem okolju.
Izjemno visok delež anketirancev, 72,3 %, meni, da dobro razume potrebe starejše generacije na delovnem mestu. Ena od najbolj zanimivih ugotovitev ankete je vsekakor, da se skoraj polovica milenijcev (49,2 odstotka) čuti dovolj kompetentne za vodenje starejše generacije in da bi bili pripravljeni nastopiti kot vodje starejših kolegov.
»Prenos izkušenj, prenos znanja in mentorstvo« najbolj pozitivni vidiki sodelovanja
Anketiranci so izmed vsemi možnimi pozitivnimi vidiki sodelovanja s starejšo populacijo (razvrstili so lahko 14 nanizanih vidikov) na prvih pet mest postavili sledeče: 1. prenos izkušenj (močno na prvem mestu), 2. prenos znanja, 3. mentorstvo, 4. vzajemno spoštovanje/enakopravnost in 5. kombinacijo modrosti in entuziazma. Na zadnja tri mesta pa so razvrstili: splošno komunikacijo, zanesljivost in sodelovanje.
Na 1. mestu med najbolj negativnimi vidiki sodelovanja s starejšo populacijo »neprilagodljivost in vztrajanje pri ustaljenih prepričanjih«
Kot najbolj negativne vidike sodelovanja s starejšo populacijo (na voljo za razvrstitev jih je bilo 16) so anketiranci izbrali: 1. neprilagodljivost in vztrajanje pri ustaljenih prepričanjih, 2. nespretnost pri uporabi novih tehnologij, 3. pokroviteljska drža, 4. nesprejemanje idej in predlogov mlajših, 5. obremenjenost s preteklostjo. Kot najmanj negativni vidiki sodelovanja s starejšimi kolegi pa so anketiranci postavili: strah pred ambicioznostjo mlajših, nespretnost pri uporabi novih tehnologij ter pokroviteljska drža.
»Zanimivo je, da so kot najmanj negativni vidik sodelovanja s starejšimi izpostavili: strah pred ambicioznostjo mladih. Večina mladih torej ne čuti, da starejši kolegi nanje gledajo kot na tiste, ki jim bodo »vzeli« ali »ogrozili« njihova delovna mesta. Ta ugotovitev ima izjemno močno pozitivno konotacijo. Da pa milenijci pri starejših kolegih vidijo najbolj pereč izziv na področju »vztrajanja pri ustaljenih prepričanjih in načelih ter neprilagodljivosti« je bilo moč pričakovati. Veliko raziskav na temo milenijcev namreč le te opisuje kot generacijo, ki je nestrpna, v smislu, da pričakuje hitre odločitve, hitre korake, hitre rezultate in da ne razume principa dela »vedno smo delali na ta način, le zakaj bi sedaj spreminjali. Edini svet, ki ga milenijci poznajo, je hiter (internet, mobilni telefoni, snapchat…) in se ves čas spreminja, prilagaja, inovira. Prav tak svet pričakujejo in si ga želijo tudi znotraj delovnega okolja«. Laura Smrekar, partnerka v Competu