Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

Smisel življenja in dela so odnosi

dr. Aleksander Zadel

Partner in direktor

Naši zaposleni v povprečju večino časa delajo dobro. A na sestankih s svojimi vodji se večino časa pogovarjajo o tem, kar je bilo slabo. V slovenski kulturi tako večina ljudi veliko časa dobro dela in se večino časa slabo počuti. Koga motivira tako delo? Kje naj človek v tem najde smisel? Če ne vidimo razloga za neko delo, če ne znamo najti globljega smisla v tem, kar delamo, če ne znamo tega povezat z globljim smislom dela za človeštvo, smo v resnih škripcih.

Smisel življenja, smisel dela – ista ali različna stvar?

Glede na to da je delo pomemben del naših življenj, se nam včasih zdi, da je smisel dela enak smislu življenja. Ampak vendarle bi kot psiholog in tudi kot Aleksander poudaril, da lahko gre za dve različni stvari in da bi bilo dobro, da gre za dve različni stvari. Smisel življenja je nekaj dosti bolj splošnega. Je nekaj, kar je globoko povezano z našim osnovnim bitjem človeka. Delo na drugi strani pa je pomemben del naših življenj, pa vendar delo ni vse. Zato je smisel dela podreden smislu življenja.

Dobro je, da je smisel, ki ga vidimo pri delu, povezan z našim globljim smislom. Iskanje smisla v povezovanju z ljudmi je možno pri razvoju zdravil, pri snovanju stikal, ki bodo milijonom ljudi lajšala prižiganje in ugašanje luči ali pa pri upravljanju velike skupine ljudi. Načini, kako živimo svoj smisel, so lahko zelo različni.

smisel dela in življenja dober partnerski odnos

Najgloblji smisel je skupen vsem: dober intimen partnerski odnos

Če bi velikemu številu ljudi zastavili vprašanje, kaj je njihov smisel življenja, bi bili presenečeni. Prišli bi namreč do nekaterih skupnih imenovalcev, ki pa jih poimenujemo na različne načine. Najdaljša longitudinalna raziskava sreče je pokazala, da je – ne glede na starost, socialno ekonomski status, starost, izobrazbo, raso – čisto na vrhu seznama dejavnikov, ki osmišljajo naše življenje, dober intimen partnerski odnos. Različni ljudje bi to različno poimenovali, ampak smisel življenja je – paradoksalno – nekje izven nas. Je v medosebnem odnosu. Ni niti v tebi, niti v meni, ampak v najinem občutku, da imava dober odnos.

Smisel življenja je – paradoksalno – nekje izven nas. Je v medosebnem odnosu.

Seveda imamo z različnimi ljudmi različno globoke oziroma intimne, profesionalne odnose in če prepoznamo v katerem koli svojem delovanju rezultat, ki prispeva k temu smislu, nas to polni. Od tega, da smo šli v trgovino in smo se nasmehnili prodajalcu, prodajalki, do tega, da nam je otrok stekel v naročje, do tega da smo spoznali človeka svojega življenja, vse to je učinkovito upravljanje medosebnih odnosov. To je prvo velikansko področje. Drugo pa je seveda osmišljanje odnosa do sebe.

Odnos do sebe

Odnos do sebe pomeni imeti rad sebe, se ceniti, spoštovati, se počutiti dobro v svoji koži. Bit v miru sam s sabo. Žal na ta smisel v moderni potrošniški družbi prepogosto pozabljamo, saj nas informacije in tehnologija (predvsem telefoni) prisilijo, da vanje prenesemo vso svojo pozornost vsak prost trenutek. To nam onemogoča, da bi bili v stiku s sabo. Poslušamo podcaste, se izobražujemo, hočemo biti v stiku z ljudmi, hočemo vedeti, kaj se dogaja. Ampak tistega kakovostnega čas na avtobusni postaji, ki je bil včasih namenjen temu, da si bil s sabo, s svojimi mislimi, da si razmišljal o tem, kaj boš počel, česa te je groza, česa se veseliš, v kaj dvomiš, tega časa zase praktično moderen človek nima več. Temu pravim, da živimo izven sebe. In seveda poskušamo potem izven sebe osmišljat napačne stvari: kaj imamo, kaj gledamo, kaj posedujemo in tako naprej. Tukaj ima veliko ljudi resne težave z iskanjem smisla, ki bi ga našli, če bi bili globoko zazrti vase ali v medosebne odnose.

smisel življenja dela odnos do sebe

Žal to, kako blizu smisla odnosa do sebe smo, testiramo samo preko občutka trenutnega ugodja in zadovoljstva. Torej: če sem nekaj naredil, ali sem takoj začutil ugodje? Potrošniška družba nas odvrača od dolgoročnih zadovoljstev. »Imej se dobro tukaj in zdaj, poskrbi zase tukaj in zdaj, uživaj trenutek,…« – dejansko se tako zlorablja koncept biti prisoten v trenutku. Čuječnost je dober primer zlorabe. V osnovi je čuječnost fantastična veščina – ozaveščati trenutno počutje, trenutno razmišljanje, polno doživeti trenutek v vseh čutilih. Zloraba se zgodi, ko se pustimo prepričati, da se moramo v tem trenutku dobro počutiti. Ko verjamemo, da lahko trenutno slabo počutje rešimo s tem, da kupimo to ali ono, da si zagotovimo karkoli že, samo da se bomo dobro počutili. Takšni nakupi so samo »zadetki« za tisti trenutek, nimajo pa nobene zveze z dolgoročnim smislom, s srečo, z zadovoljstvom. Vse to vodi vodi v izgubo duševnega miru.

Lahko ima trpljenje smisel?

Tudi če verjamemo, da pot do radosti in zadovoljstva vodi skozi trpljenje, mora to trpljenje imeti smisel. Ko si prizadevam rešiti nalogo ali izziv s stranko, ko si prizadevam ponovno vzpostaviti dober odnos z otrokom, ko v cilju teh dejanj vidim smisel, potem mi ni težko delati. Potem lahko živim sam s sabo. Na srečo je življenje dovolj kompleksno, da nam ves čas ponuja nove izzive. In če v teh izzivih vidimo smisel, bomo živeli polno življenje. Če pa vidimo prekletstvo in zaroto, nepravičnost sveta do nas, bomo izgubili bitko z iskanjem smisla življenja. In jasno je, kam želi potrošniška družba usmeriti naše razmišljanje.

Smisel in generacije – smo res različni?

Odgovor na to vprašanje najbolje ponazorim s primerjavo. Za približno 7,5 milijard ljudi na svetu za kakovostno prehranjenost potrebuje približno 2000 kalorij na dan. To je povprečje, optimalna količina kalorij, ki naj bi jih dobil posameznik na dan. Kaj pa si mi znotraj teh kalorij zaželimo za obrok in kakšen je naš najljubši način, na katerega bi jedli, pa je odvisno od kulture, od človeka, od priložnosti, od možnosti in tako naprej.

V psihološko antropoloških študijah vidim, da se človeštvo v zadnjih 10 tisoč letih ni bistveno spremenilo. Dejansko so evolucijske prilagoditve, ki smo jih razvili za  uspešno upravljanje medosebnih odnosov, v uporabi še danes. Samo način, kako vzpostavljamo in vzdržujemo dobre medosebne odnose, način, kako pridemo do sebe, je drugačen. Način je odvisen od časa, kultur, generacije in od posameznika. Naloga je vedno ista, le pot je drugačna.

smisel dela življenja generacije

Pogoj za dobro sobivanje: ne sodi

Da lahko v tej svoji različnosti sobivamo, potrebujemo strpnost, medsebojno spoštovanje, sprejemanje, ključna pa je ta, da ne sodimo. Da ne sodimo preko svojega prav. Da se globoko v sebi zavedamo, da moj način ni nujno tvoj način. Da se zavedamo, da moj pogled ni nujno tvoj pogled. Da dopuščamo možnosti in kreiranje prostora, v katerem si ti lahko ti – seveda v skladu z dogovorom družbe, podjetja, para o tem, kaj je cilj. Če ne sodimo in če dopuščamo različne možnosti, lahko veliko bolj kakovostno sobivamo.

Vodenje = osmišljanje ali kakšna je vloga vodje pri osmišljanju dela ekipe?

Vloga vodje pri osmišljanju je ključna. Danes so faze delovnih procesov tako specifične, da jih opravljajo ljudje z različnimi poklici in ozadji. In v tem procesu dostikrat nismo sposobni videti sveta drugega človeka. Najprej je tu nekdo, ki razvija produkt, potem nekdo, ki ga potem tehnično dodela, pa nekdo, ki ga trži in nekdo, ki ga prodaja, ter nekdo, ki ga servisira… Vsi ti ljudje sodelujejo na poti enega samega izdelka. Ta pot je v različnih fazah tako zelo različna, da lahko, če sodim druge ljudi pri njihovem delu, pridem do točke, ko imam občutek, da samo jaz delam. Vodja, ki je sposoben vsem vpletenim ljudem osmislit življenjsko pot izdelka ali storitve, ki vsem pokaže njihovo mesto na tej poti, je vrhunski vodja. Da ljudje razumejo svojo vlogo v procesu, ki je del celotnega cikla. Nič boljši, nič slabši, ampak integrativni del procesa.

Naši ljudje ne izgorevajo, ker veliko delajo. Ljudje izgorevajo, ker ne vidijo smisla v tem, kar delajo. Ker se ne morejo poenotit z nalogo, ki jo imajo. Ker se ne poistovetijo z vedenjem, ki ga opravljajo in ki je zahtevno. Smiseln cilj je tisti cilj, ki je dosegljiv in pri katerem vemo, kako pomembna je naša vloga za njegovo doseganje.

 

Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.

Ostali članki

Gostujoči blog: Ali lahko podjetje uspešno živi brez šefov?

20.10.2019
Naši zaposleni v povprečju večino časa delajo dobro. A na sestankih s svojimi vodji se večino časa pogovarjajo o tem, kar je bilo slabo. V...

Trije miti in zablode o sodobnem samoupravljanju v organizacijah

11.10.2019
Sodobno samoupravljanje ni zdravilo, ki bi delovalo za vse. Kot vsak organizacijski model ima tudi samoupravljanje svoje prednosti in slabosti. A to...

Sodobno samoupravljanje kot vir osebne energije

04.10.2019
V samoupravnih sistemih nismo pasivne žrtve kapric drugih - smo arhitekti svojih načinov dela. Nismo odvisni od muh dominantnih in neizprosnih...