Piše: Eva Boštjančič, izr. prof. za psihologijo dela in organizacije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Pravzaprav leto dni nazaj o hekatonih nisem vedela prav veliko. Sem pa zasledila, da se v Sloveniji že izvajajo in objavljene slike udeležencev na družbenih omrežjih so nakazovale, da gre za nekaj prijetnega, povezovalnega, ustvarjalnega in na koncu tudi zadovoljujočega.
Hekaton kot nova oblika dela?
Razmišljala sem, kako naj se lotim spoznavanja te nove oblike ustvarjalnega dela. Vsekakor sem odprta za vse, kar je novo in uporabno na kadrovskem področju, še bolj pa me pritegnejo pristopi, ki niso povezani z administracijo, beleženjem, togimi procesi, temveč iz zaposlenih izvabijo tisto najboljše in jim dopuščajo možnost biti kreativen in razmišljati »out of the box«. In tako dobim povabilo k sodelovanju pri HR hekatonu, ki ga organizira Competo. Z veseljem sem v povratni mail napisala moj DA in začela z natančnim branjem smernic, kakšna naj bo vloga mentorja med samim procesom iskanja idej in rešitev.
Vtisi o hekatonu? Še bi!
In moji vtisi po dogodku? Še bi! Pravzaprav je energija odvisna predvsem od udeležencev, malo manj od moderatorja dogodka, pomembno vlogo pa igra tudi prostor (kar v zadnjem času vedno pogosteje ugotavljamo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo). Jutranji začetki so bili namenjeni spoznavanju delovnih timov, dopoldanski produkciji idej, opoldanski iskanju rešitev in poliranju zaključkov, po kosilu pa je sledila predstavitev rešitev na konkretne izzive, ki so jih v razmislek in reševanje ponudili številni delodajalci.
Kot psihologinjo me je pozitivno presenetila energija, ki je bila med nami in ideje, ki so švigale v posameznih skupinah.
Hkrati pa sem bila navdušena nad rešitvami, ki bi jih težko našli znotraj podjetja, a jih hkrati z lahkoto implementirali v marsikatero delovno okolje. Kot bivša iskalka vodilnih kadrov pa sem prepoznala kar nekaj mladih talentov, ki bi jih bil vesel prav vsak delodajalec.
Hekaton z znanstvene perspektive
Po povratku med moje študente v predavalnico smo na hekaton pogledali še z znanstvene perspektive ter ugotovili, da gre za metodo, ki ima jasno strukturo, razmeroma enostavno implementacijo in številne pozitivne učinke, pri čemer pa tudi na omejitve, kot npr. ustrezna izbira dneva in ure, raznolikost udeležencev, nujna finančna podpora dogodka, lastništvo shekanih idej…., ne smemo pozabiti.
Gre za metodo, ki ima jasno strukturo, razmeroma enostavno implementacijo in številne pozitivne učinke.
Študentka psihologije Saša Bajc vidi pri tej metodi tudi veliko dodano vrednost za psihologe:
»V primeru, da je psiholog eden od članov skupine, ki rešuje določen problem, bi lahko deloval v vlogi moderatorja. Na tak način bi poskrbel za ustrezno delitev dela med člani skupine in pri tem upošteval posameznikove predhodne izkušnje ter sposobnosti. V okviru tega bi prav tako poskrbel, da bi v delo vključil posameznike z nekoliko manj izkušenj, saj so te ponavadi bolj zadržani in tihi, kljub temu, da imajo morda odlične rešitve za določen problem. Prav tako bi lahko vodil potek skupinskega dela. Pri tem bi uporabil svoje znanje o stopnjah ustvarjalnega mišljenja ter kreativnosti in na tak način spodbujal delo vseh članov skupine. Poleg vsega bi lahko meril čas in poskrbel, da bi si člani skupine privoščili odmore, kjer bi umirili svoje misli in se sprostili. Pri tem bi člane skupine opozarjal na uživanje zdrave in raznolike prehrane, saj je to pomemben vir energije, ki jo člani skupine potrebujejo za uspešno sodelovanje na dogodku. Znotraj skupine bi lahko psiholog krotil tudi nastala nesoglasja ali spore med člani, ki lahko nastanejo, zaradi časovnega pritiska in stresa.
V primeru, da je psiholog del skupine, ki dogodek organiziral, bi najprej pomagal pri oblikovanju ustreznega vabila na dogodek. Z informativnim in privlačnim vabilom bi k udeležbi privabil čim večje število posameznikov, skupin in podjetij. Prav tako bi s svojim znanjem pripomogel k ustrezni razporeditvi prostora, v katerem bi dogodek potekal – poskrbel bi, da so mize razporejene tako, da omogočajo učinkovito skupinsko delo in hkrati ne motijo drugih skupin. Pri tem bi pazil, da so organizatorji dogodka vedno na določen mestu, dostopni vsem, ki so potrebni dodatnih pojasnil. Prostor bi prav tako razporedil tako, da bi bilo na dogodku čim boljše vzdušje, ki bi posameznikom omogočalo sproščeno, a ustvarjalno delo.
Na začetku dogodka bi lahko psiholog, kot del organizacijske skupine, pomagal oblikovati raznolike skupine. To delo bi bilo potrebno na tistih hekatonih, kjer se lahko prijavijo tudi sami posamezniki. Tako bi poskrbel, da skupino sestavljajo člani z različnim znanjem in izkušnjami. Na koncu bi psiholog vsem udeležencem svetoval, kaj je potrebno vključiti v dobro predstavitev svojih idej. Poleg vsega bi bil psiholog tisti, ki bi po končanem dogodku stopil v stik s posameznimi skupinami in se pozanimal, kako poteka realizacija njihove rešitve. Tako bi jih spodbudil in jim morda nudil tudi nasvete, da inovativno rešitev uporabijo v realnem življenju.«
Ja, hekaton je bila izkušnja, ki jo velja ponoviti!
Eva Boštjančič, izr. prof. za psihologijo dela in organizacije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.