Spremembe so del našega življenja. Včasih jih razumemo kot manjše, spet drugič kot večje spodbude k transformaciji naših vedenj. Nove situacije gradijo drugačno okolje. Pri tem pa smo visoko motivirani, da z našimi vedenji delujemo v smeri zadovoljevanja naših potreb v teh novih okoliščinah. Naš energijski vložek je pri nenadnih spremembah, v primerjavi z manjšimi spremembami bistveno večji. Zato je pomembno, da prepoznamo, katera vedenja so smiselna in ustrezna glede na naš življenjski slog.
Vsak od nas se spomni občutkov, ko nam je skoraj leto nazaj prisotnost virusa, čez noč spremenilo življenje. Naše vedenje je bilo takrat usmerjeno na oklepanje preteklih spominov o tem, kako učinkovito smo delovali. To nam je prinašalo kanček stabilnosti, strukture in utrjene poti pri delu, po kateri smo hodili suvereno ter skoraj v miže. Slednja pot dela je sedaj zamenjana s terenom, ki ga nismo bili vajeni. Vendar če pogledamo iz višje stopnice, iz oddaljene dežele ali iz letala, opazimo, da so spremembe izzivi in ne problemi, ovire, ki nam mečejo polena pod noge.
Spremembe kot priložnost
Pomembno je, da nanje gledamo kot na priložnost. Znebimo se starih vzorcev delovanja. Del vedenj, ki so v preteklosti funkcionirala, sedaj pa več ne, je včasih pomembno pustiti za seboj, da bomo v prihodnosti bolj prožni in inovativni pri oblikovanju novih. Teden, dva ali mesec in ponovno bomo opremljeni z novimi načini delovanja. Ki delujejo za nas, tukaj in zdaj. V dokaz so različna podjetja, ki so čas korone izkoristila sebi v prid. To se kaže predvsem na področju razvoja delovnih procesov, večje učinkovitosti ter novih inovativnih rešitev v smeri digitalizacije.
Kaj hitro se zgodi, da naša vedenja, s katerimi se prilagajamo spremembam, okrepijo strukture, ki vodijo v navade in rituale pri delu. Pomembno je, da ohranjamo naš optimalni nivo možganske budnosti. Pomembno je, da ves čas aktivno lovimo razmerje med stabilnostjo in prilagodljivostjo na izzive, ki jih prepoznavamo pri delu. Med seboj se razlikujemo, zato je na nas, da si ustvarimo delovno okolje, kjer bomo karseda spontano in naravno delovali. Pri tem pa ne pozabimo na majhne spremembe. Z njimi si lahko popestrimo vsakdane tako sebi, kot drugim.
Začnimo z majhnimi spremembami
Dober primer je, ko preko video klica pokličemo sodelavca, s katerim v zadnjem času nismo veliko v stiku. Večkrat si preprosto ne vzamemo časa za ljudi, stvari, hobije, ki so nam pomembni. Zaradi nekega ustaljenega ritma, oklepanja starih vzorcev in utečenega delovanja, s težavo izkazujemo angažiranost in iniciativo za nekaj, kar ni nujno. Ker se zavedamo, da je tam, nekje in je dosegljivo. Pa to drži? Na tem mestu poskušajmo trenirati majhne spremembe, ki si jih doziramo sami in se večkrat spodbudimo: »Za spremembo, bom danes naredil/a…« In nadaljujemo z vedenjem, ki bo drugačno od vsakdanjega.