Pomagamo ustvarjati uspešne in dolgoročne karierne vezi.
Novice Blog Competo dogodki Mediji o nas Intervju s Competovci - Tina Štrus Intervju s Competovci - Klara Zavrl Intervju s Competovci - Jasna Benko Živec Intervju s Competovci - Tina Novak Kač Intervju s Competovci - Petra Novak Intervju s Competovci - Blaž Bejek Intervju s Competovci - Nina Ivančič
ODDAJTE INFORMATIVNO
POVPRAŠEVANJE
REFERENCE
Sodelavci Competa razumejo, kaj pomeni partnerstvo in stremijo k iskanju trajnostnih rešitev, ki nam vsem prinašajo koristi. Vedno znova nam sporočajo, da so tu za nas in da smo z njihovo pomočjo lahko še učinkovitejši in bolj uspešni.

TINA ŠTRUS - INTERVJU

 

"Kar se tiče mojih študijskih kolegov se je večina preusmerila na druge poklice, ker na svojem področju niso dobili priložnosti. Kar nekaj od njih opravlja 2 službi: eno, ki plačuje račune in drugo za dušo. Vendar ni vse tako črno, saj so nemalokrat tisti, ki so spremenili poklic, zelo zadovoljni s svojo zaposlitvijo in novo usmeritvijo. Kot si sama dejala nas življenje vedno znova preseneča, pomembno je le, da smo odprti za spremembe in se jih ne bojimo."

 

Posel smo ljudje. V intervjuju vam tokrat predstavljamo Tino Štrus, junior vodjo projektov, ki v Competu išče idealne kandidate na področjih prodaje in marketinga, izkušnje pa ima tudi z iskanjem administrativnih kadrov. Kot diplomirana južnoslavistka (in diplomantka španskega jezika in književnosti) velikokrat prevzame komunikacijo in razgovore za naše partnerje, ki iščejo sodelavce iz Adriatic regije.

 

Tina, če se malo »pošalim«, si priložnost v Competu (sprva študentsko, nato redno) dobila »slučajno«. Kar pomeni, da nam življenje s seboj prinaša stvari, na katere ne moremo vedno vplivati in nas tako rekoč preseneča. Kakšna je bila tvoja izkušnja in kako gledaš na te stvari?

 

Res je. Pred tem sem bila zaposlena kot copywriter in prevajalka v marketingu. Že v času študija sem se trudila pridobiti čim več delovnih izkušenj, zato sem bila vesela, ko sem končno dobila zaposlitev skladno z mojim študijem. Kljub vsemu sem bila dejavna tudi na drugih področij in projektih ter kmalu spoznala, da je moj spekter zanimanj precej širši od jezikoslovja. Ko se mi je ponudila priložnost na Competu, sem jo sprejela, saj sem v tem videla priložnost, da se preskusim v novi panogi, kjer bi se morda lahko »našla«. In sem se.

 

Kaj bi svetovala vsem jezikoslovcem – kje vse naj iščejo zaposlitvene priložnosti?

 

Mislim, da so se s platformo Jezikovnik jezikoslovcem precej približali in jim olajšali prvi stik s podjetji iz jezikovne industrije. To je mi zdi odlična ideja, kako pomagati mladim do prvih izkušenj ter zelo dobrodošel projekt. Zelo pomembno se mi zdi tudi mreženje, sodelovanje s profesorji na različnih projektih ter obštudijsko izobraževanje, udeleževanje različnih seminarjev, ki ti dajo dodatna znanja in veščine ter s tem prednost na trgu dela.

 

Kakšna je razlika med delom, ki ga opravljaš sedaj »vodja projektov« in delom »raziskovalca«?

 

Prevajalsko delo pogosto vključuje veliko raziskovanja in ta veščina mi je prišla zelo prav pri delu raziskovalke. Kdo bi lahko rekel, da je raziskovanje monotono, a meni je bilo všeč. Rekla bi, da je delo vodje projektov v primerjavi z delom raziskovalca bolj dinamično in raznoliko. Si vmesna vez med kandidati in naročnikom, zato je pomembno, da si odziven in da znaš poslušati obe strani. Vsak projekt je izziv zase in ker sem po duši bolj temperamenta oseba, me takšno dinamično delo zelo motivira in daje zagon za naprej. Ker kdaj pa kdaj še vedno pomagam raziskovalnemu oddelku, se smatram za eno izmed srečnežev, ki imajo možnost vijugati med obema poloma.

 

Ali si kot raziskovalka s strani kandidatov prejela tudi zavrnitve? Kaj so razlogi, da se kandidati negativno odzovejo? Kaj največkrat izpostavijo kot razlog, da jih izziv ne zanima?

 

Seveda, prejemala sem tudi zavrnitve in razlogi so bili različni od projekta do projekta. Najpogostejši razlog za zavrnitev ponudbe je zadovoljnost s trenutnim delovnim okoljem, sodelavci in delom samim ali strah pred neznanim. Drugi najpogostejši razlogi za zavrnitev so lokacija delovnega mesta, morda novi izziv ni dovolj zanimiv, da bi jih prepričal v spremembo delodajalca, konec koncev pa so tudi finančna pričakovanja zelo pomemben dejavnik.

 

Kaj opažaš pri kandidatih? Kje imajo največ izzivov-težav? Ali nekateri prihajajo na razgovor zgolj po nasvet, napotek oz kakšno spodbudno besedo?

 

Opažam, da smo Slovenci zelo navezani na svoj rodni kraj in kljub temu, da je Slovenija majhna, nam selitev predstavlja velik izziv. Četudi je priložnost zelo zanimiva in pomeni stopničko više v naši karieri, ni redko, da kandidat ponudbo zavrne. Kljub vsemu pa se mi zdi, da se počasi tudi to spreminja in postajamo bolj odprti in fleksibilni za spremembo zaposlitve. To sem zaznala še posebej pri mlajših generacijah.

 

Opažaš kakšne razlike pri komunikaciji s kandidati iz Hrvaške in Srbije s tistimi iz Slovenije?

 

Da, na splošno se veliko bolje odzivajo na naše kontaktiranje, so radovedni in bolj odprti za nove karierne priložnosti, ne glede nato ali te pomenijo selitev ali zaposlitev v domačem kraju. Slovenci dostikrat naša sporočila dojemajo kot »spam«, medtem ko ostali v tem vidijo potrditev, jim laska, zato si vzamejo čas za kratek odgovor in četudi trenutno niso na voljo za nove priložnosti, so ustrežljivi in neredko sami od sebe priporočijo koga, ki bi ga zanimalo.

 

Kaj bi bil tvoj nasvet mladim, ki šele vstopajo na trg dela? Kako naj začnejo-kje?

 

Moj nasvet bi bil, da si pridobivajo delovne izkušnje že ob študiju. Vem, da je usklajevanje študijskih obveznosti z delom pogosto zelo naporno in izčrpavajoče ter da nekateri temu ostro nasprotujejo (češ študent naj študira), vendar je meni delo ob študiju prišlo še kako prav. Ne samo, da izkušnje olajšajo prehod na trg dela, lahko sem se preskusila tudi na različnih področjih pri raznolikih podjetjih ter na koncu ugotovila, kakšno delovno okolje mi najbolj ustreza in kaj me veseli.

 

Kaj je pri delodajalcih najbolj pomembno, ko iščejo mlade kadre: izobrazba, lastnosti in sposobnosti, motivacija,…?

 

Pri mlajših kadrih stopijo v ospredje osebnostne značilnosti, motivacija, sposobnosti, znanja in veščine. Vedo, da nimajo izkušenj, zato delodajalci dajejo večji poudarek na to, da se s kandidatom »začutijo«.

 

Ali mladi kadri danes lahko res izbirajo, kje bodo delali?

 

Za nekatere to res drži, saj je povpraševanje po določenih naravoslovnih kadrih veliko in na primer strojnikom ali informatikom se dogaja, da jih podjetja snubijo že med študijem. Vstop na trg dela je lažji tudi za tiste, ki so morda s študentskim delom, projektnim sodelovanjem ali prostovoljstvom pridobivali izkušnje. Generalno gledano se povpraševanje in ponudba razlikujeta od panoge do panoge, a za top kandidate se vedno najde mesto.

 

Imaš kakšno »zanimivo prigodo« s kandidatom, ki bi jo delila z nami? Te je kdo še posebej pozitivno presenetil?

 

Eno zanimivo prigodo pa sem res imela. Razgovor sicer ni bil dolg, a nekako mi je noga zaspala. Ko sem se na koncu vstala, da bi se poslovila od kandidatke in jo pospremila do izhoda, me noga ni zdržala in sem klecnila. Lahko si samo zamislite začudenje kandidatke! No, na koncu smo se celotni nezgodi fino nasmejali J

 

Kako pa karierno pot iščejo tvoji kolegi? Kakšne izkušnje imajo? Je res vse tako negativno in črno?

 

Kar se tiče mojih študijskih kolegov se je večina preusmerila na druge poklice, ker na svojem področju niso dobili priložnosti. Kar nekaj od njih opravlja 2 službi: eno, ki plačuje račune in drugo za dušo. Vendar ni vse tako črno, saj so nemalokrat tisti, ki so spremenili poklic, zelo zadovoljni s svojo zaposlitvijo in novo usmeritvijo. Kot si sama dejala nas življenje vedno znova preseneča, pomembno je le, da smo odprti za spremembe in se jih ne bojimo.

 

Kaj je tvoj življenjski moto?

 

Ni ravno moto je pa citat, ki se ga pogosto spomnim: »Edina konstanta v življenju je sprememba,« (Heraclitus).

 

Kaj ti je v delovnem okolju najbolj pomembno?

 

Veliko mi pomeni s kakšnimi ljudmi delam: ali imajo radi svoje delo in da na izzive gledajo kot priložnosti za rast. To, da imaš rad svoje delo je velika prednost, vendar smo samo ljudje in vsak od nas ima kdaj slab dan. Če delaš v spodbudnem delovnem okolju, je ni ovire, ki je prava ekipa ne bi mogla premagati.

 

Kaj pa počne Tina, ko ne dela?

 

Trenutno se posvečam magistrski nalogi, ki bi jo rada čimprej oddala. Sicer si prosti čas rada napolnim s športnimi aktivnosti, v prihodnosti pa bi rada zvarila svoje pivo.

 

 

 

Copyright © Competo, d.o.o. Vse pravice pridržane.