Zbrali smo podatke različnih slovenskih in tujih raziskav o trenutnem stanju in napovedih dogajanja na področju dela.
SLOVENIJA
Večina delodajalcev brez sprememb pri zaposlovanju
V času od maja do avgusta večina delodajalcev ne načrtuje zmanjšanja števila zaposlenih – skoraj polovica sodelujočih v Competo raziskavi med HR strokovnjaki pravi, da bodo v tem času celo zaposlovali, odstotek pa je še višji, ko govorimo o letu 2021.
Kljub temu želijo biti HR strokovnjaki pripravljeni na potencialna odpuščanja, saj jih več kot polovica načrtuje pripravo načrta presežnih zaposlenih, velik delež pa tudi pomoč odpuščenim in pomoč timu, ki ostaja.
Zaskrbljenost za ohranitev delovnih mest pada
Število zaposlenih, ki jih skrbi za svoje delovno mesto, je od konca maja do začetka junija padlo za 7 % – prej je bilo zaskrbljenih 26 % ljudi, kasneje pa 19 %. Tudi odstotek tistih, ki so trenutno na čakanju, pada (iz 12 % konec maja na 8 % v začetku junija). Vir: Valicon
Še naprej najbolj iskani deficitarni poklici
Epidemija je najbolj prizadela gostinstvo, turizem, promet, trgovino, predelovalne dejavnosti. Največ brezposelnih oseb se je zaposlilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani vojaki, prodajalci, varilci, zidarji in delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
V letu 2020 naj bi stopnja anketne brezposelnosti po napovedi UMARja porasla na 5,4 % najvišjo rast pa napoveduje IMF, in sicer 9,0 %. V letu 2021 naj bi sledilo zmanjšanje brezposelnosti na raven 5-6 %. Vir: ZRSZ
S pomanjkanjem kandidatov se srečuje manj delodajalcev
S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala slaba tretjina delodajalcev, v skupini velikih delodajalcev se jih je s tovrstnimi težavami srečevala dobra polovica.
Za prihodnjih 6 mesecev so delodajalci napovedali, da bodo iskali 22.200 delavcev. Delodajalci bodo predvidoma večinoma iskali delavce zaradi nadomeščanj (upokojitve, porodniški dopusti in dopusti za nego in varstvo otrok ipd.), v manjšem obsegu pa tudi za nova delovna mesta. Vir: ZRSZ
Delodajalec kot najbolj zaupanja vreden vir informacij
40 % sodelujočih v raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Mediade, je komunikacijo vodstva med epidemijo ocenilo z odlično oceno. Kar 66 % ljudi je med tri najbolj zaupanja vredne vire informacij glede prihodnosti umestilo formalne informacije delodajalca. Najvišjo povprečno oceno (4,0 na lestvici od 1 do 5) so sodelujoči pripisali posluhu vodje (šefa) za osebne okoliščine posameznika. Vir: Mediade
Leto ali manj za povrnitev poslovanja na raven pred epidemijo
Večina delodajalcev (40,1 %) ocenjuje, da bo za povrnitev poslovanja na raven iz obdobja pred epidemijo potrebno leto ali manj.
Večina delodajalcev (37,1 %) ocenjuje, da bi se, v primeru ponovitve epidemije in izvajanja podobnih ukrepov kot spomladi, njihovo poslovanje zmanjšalo v manjšem obsegu, medtem ko najpogosteje ocenjujejo, da bi zaposlenost ostala nespremenjena (43,5 %). Vir: ZRSZ
GLOBALNO
99% zaposlenih si želi vsaj enkrat v karieri delati od doma
Študija, ki jo je leta 2019 izvedlo podjetje Buffer, ugotavlja, da si 99 % sodelujočih želi vsaj enkrat v karieri imeti možnost dela na daljavo. Med tistimi, ki so že pred epidemijo delali na daljavo, jih je 84 % delo opravljalo od doma, 8 % v coworking prostorih in 4 % v kavarnah. Vir: Remoters.net
Podatki raziskave Global Workplace Analytics kažejo, da je redno delo od doma (med tistimi, ki niso samozaposleni), od leta 2005 naraslo za 173 %. Vir: Remoters.net
Da so delo na daljavo zaposleni vzeli za svoje, kažejo tudi podatki IBM-ove raziskave, ki ugotavlja, da si več kot 75 % ljudi želi z delom na daljavo vsaj občasno nadaljevati tudi po epidemiji. 54 % si jih želi, da bi delo na daljavo postalo njihov primaren način dela. Vir: IBM
Polovica Evropejcev se sooča s skrajšanim delovnim časom
Več kot četrtina vprašanih v EU v tem trenutku poroča o izgubi zaposlitve bodisi začasno (23 %) bodisi stalno (5 %) , pri čemer so najbolj prizadeti mladi moški. Polovica Evropejcev se pri delu sooča tudi s skrajšanim delovnim časom, zlasti v Romuniji, Italiji, Franciji, na Cipru in v Grčiji. Nordijske države so poročale o najmanj primerih skrajšanega delovnega časa. Vir: Eurofund
Največ novih zaposlitev v sektorju zdravstvo in socialno delo
McKinseyev model predvideva, da bodo največ novih zaposlitev ustvarili naslednji sektorji:
- zdravstvo in socialno delo (do 4,5 milijona novih zaposlitev),
- profesionalne, znanstvene in tehnične storitve (2,6 milijona novih zaposlitev) in
- izobraževanje (2 milijona novih zaposlitev). Vir: McKinsey
Možnost dela od doma narašča z višino dohodka
Možnost dela od doma narašča z višino dohodka. Bogatejše (in prevladujoče severnejše) države kot so Danska, Nizozemska, Norveška, Švedska in Švica beležijo višji delež delovnih mest, ki se lahko izvajajo od doma, medtem ko države Južne Evrope beležijo nižje deleže takšnih delovnih mest. Prevlada delovnih mest, ki zahtevajo malo interakcije 1:1, ni nujno povezana z višino dohodka – pravzaprav je delovnih mest z malo interakcije največ v Srednji Evropi, kar je pripisati visokemu odstotku proizvodnih delovnih mest. Vir: Worldbank
Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.