Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.

IZGORELOST – kako jo prepoznati in se iz nje izviti?

Zala Hovnik

Specialistka za iskanje talentov

V petek smo se dobili še na zadnjem FOW zajtrku pred poletnimi počitnicami. Naša gosta sta bila Matic Vošnjak in Janko Bras, tema pa izgorelost. Okrog 20 udeležencev nas je  z zanimanjem poslušalo njuno zgodbo; Matic nam je zaupal kako se je sam soočal z izgorelostjo, Janko kot njegov terapevt pa nam je razložil kaj to pravzaprav je, kako izgorelost prepoznati in najbolj pomembno kako se z njo soočiti. Rdeča nit pogovora je bila odgovornost za svoje izbire.

Zakaj pride do izgorelosti?

»Vsak trenutek v življenju skrbimo zase, ampak ni nujno, da dobro skrbimo zase.« S tem stavkom je Janko otvoril naš zajtrk. Vsak potrebuje dobre odnose in sodelovanje z ljudmi, ki ga obdajajo, zato, da se počuti dobro. Tudi dober delodajalec pusti svojim zaposlenim, da se razvijajo, skrbijo zase. »Da barka dobro pluje, potrebujemo ljudi, ki delajo dobro vsak svoje delo, hkrati pa med sabo tudi dobro sodelujejo«.

Matic je povedal, da je zase sicer skrbel, ampak ne kvalitetno. Mislil je, da je »samo« utrujen, imel je bolečine v nogah, ponoči se je zbujal in razmišljal o odnosih. Odnosi v službi so bili sicer dobri, v privatnem življenju pa temu ni bilo ravno tako. »V petek sem bil utrujen, v nedeljo pa še bolj«. Pogovarjal se je s prijatelji, ampak njihovi nasveti so padli na neplodna tla. Sedel je z njimi na kavi, ampak v resnici ni bil tam. Tik pred fizičnim kolapsom je naključno bral o simptomih izgorelosti in  prepoznal znake  tudi pri sebi. Takrat je razumel, da potrebuje pomoč. Poiskal jo je pri Janku, s katerim sta govorila o odnosih in sprejetih odločitvah v njegovem privatnem življenju.

»Včasih pač potrebujemo pomoč, zato, da se lahko izvijemo iz svojih nekvalitetnih odločitev«.

 

Izgorelost ni le utrujenost

Janko pravi, da se ljudje nanj obrnejo, ko začnejo motiti tako sebe kot druge. Pridejo z željo po boljšem počutju in ne s problemom. Občutek izgube nadzora nad svojim življenjem, je najbolj grozen občutek, ki lahko doleti človeka, pravi Janko. Tukaj ne gre za utrujenost, gre za izčrpanost. Pri izgorelosti si ne moremo več spočiti; ko gremo počivat namreč na plano privrejo misli, skrbi in frustracije. Potem razvijemo skrbi, odpor do dela in do vsega kar povzroča te frustracije.

Včasih se zdi odmik najboljša izbira, ampak bolj kot se umikamo, bolj postajamo frustrirani nad stvarmi, ki nam uhajajo iz rok. Stres je naša lastna produkcija. Videnja ne določajo zunanji dejavniki, kot so obilica dela, šef, novi projekti,…pač pa naše predstave o tem, kaj pomeni biti uspešen. Frustrirana so pričakovanja, ki jih gojimo do sebe in če so pričakovanja previsoka imamo občutek, kot da se stalno naprezamo in imamo ves čas stisnjene zobe. Pričakovanja drugih lahko ponotranjimo in potem nosimo še to breme. Če razumemo to, potem lahko vidimo, da nas ne frustrirajo šefi, starši ali prijatelji, pač pa naša pričakovanja, ki jih gojimo do sebe.

Naše telo nam sporoča, ko ima vsega dovolj, ko ne zmore več. Problem je, da ne poslušamo telesa, saj si ves čas govorimo samo še to naredim, samo še teh par nadur oddelam in potem bom »fraj«. In potem temu ni konca in telo omaga. Sebe silimo v nekaj kar za nas ni dobro, zato, da bi ugodili drugim in hkrati, da se bi se potem mi počutili dobro.

Velikokrat, ko koga vprašamo, zakaj vztraja v službi, kjer trpi, nam reče, da se položnice ne plačajo same. Pa vendar, ko pride do kronične izčrpanosti, vseeno zapustijo službo.

PRezaposlovanje pomaga pri iskanju nove zaposlitve

»Spremembe delamo, če smo zelo frustrirani ali zelo motivirani« pravi Janko. Zelo pomembno je, kako se na delovnem mestu počutimo, saj tam preživimo velik del svojega časa. Vsekakor pa so dobri odnosi pomembni kjerkoli že smo.

Kaj je zares pomembno, da preprečimo izgorelost?

Da do izgorelosti ne pride je zelo pomembno razumevanje, kje smo, kaj se nam dogaja in da poslušamo svoje telo. Pomembno je zavedanje, da samo jaz lahko nekaj naredim na tem, da bo mi bolje, da lahko samo jaz popravim odnos do sebe. To je sicer zelo težko pa vendar se drugi ne bodo spremenili zavoljo nas. Zato se moramo naučiti kdaj reči kakšni stvari tudi ne. S tem so povezana sicer tudi tveganja, ampak s tveganji je pravzaprav povezano vse. Spremenim se lahko jaz, svoje razmišljanje, odločitve, ki jih sprejmem. Srečati se moramo s sabo in svojo odgovornostjo. Sprememba zavedanja je prvi korak k spremembi v dejanju. Janko pravi, da je njegov moto »manj je več« in skladno s tem skuša organizirati svoj dan. Postavlja si dnevne prioritete,  saj se samo on zaveda kje se njegove meje nahajajo in se teh tudi drži.

Ko so vprašali 12 naključnih žensk, ali bi obdržale svojo službo, če bi zadele milijon evrov, jih je kar 11 odgovorilo, da bi službo zamenjale. Ta podatek kaže, da je veliko ljudi na svojem delovnem mestu nezadovoljnih in da vztrajajo zgolj iz razlogov, kot je plačevanje položnic in podobno.

Kaj pa bi naredili vi, če bi zadeli milijon evrov – bi obdržali službo ali bi jo zapustili, saj bi končno imeli denar za plačevanje položnic? 😊

 

Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.

Ostali članki

Hekaton: sodelujmo, tekmujmo in se družimo, da bomo dosegli skupen uspeh

17.07.2019
Kot psihologinjo me je pozitivno presenetila energija, ki je bila med nami in ideje, ki so švigale v posameznih skupinah. Hkrati pa sem bila...

IZGORELOST - kako jo prepoznati in se iz nje izviti?

14.06.2019
Dobili smo se še na zadnjem FOW zajtrku pred poletnimi počitnicami. Naša gosta sta bila Matic Vošnjak in Janko Bras, tema pa izgorelost. Okrog 20...

Koliko gibanja omogočate svojim talentom?

06.06.2019
Želim si t. i. »flexicurity« zaposlitve: po eni strani možnosti fleksibilnega dela, gibanja, učenja in nabiranja izkušenj, po drugi strani pa...