Katera nova spoznanja vam je kot voditelju prineslo letošnje leto?

Doumel sem, da so v razmerah velike negotovosti in skrbi mogoče stvari, ki so se prej zdele neizvedljive, nezaželene ali celo nesprejemljive. Čez noč je digitalizacija dobila izjemen pospešek, delo od doma je postalo ustaljeno, trajnostni vidiki poslovanja in bivanja so odločno prodrli v ospredje, med ljudmi pa zaznavam veliko že dolgo odsotne solidarnosti. Hkrati se je pokazalo kako zelo pomembno je, da imamo posamično in kolektivno dobro definirane in hitro izvedljive programe za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja oz. preživetja v nepredvidenih kriznih obdobjih. Še posebej slednje je bilo v aktualnem letu ključno, da bo škoda pri izgubi delovnih mest kolikor se da omejena in da v banko-centričnem gospodarstvu banke izvajajo svojo vlogo ter ne odtegujejo likvidnosti iz sistema. Je pa to leto tudi dokončno razgalilo kako nizkotno in samouničujoče lahko deluje politični sistem v krvoločnem boju za oblast. Namesto poenotenja pri skupnem izjemnem izzivu si politikanti mečejo polena pod noge, ceno pa plačujemo Slovenke in Slovenci in to z življenji ter ekonomsko stisko. To je iskreno zame eno od največjih razočaranj v življenju.

Empatija, pravijo, bo ena od ključnih lastnosti novodobnih liderjev. Kaj vam ta beseda pomeni in kako jo živite? Naj voditelj pokaže tudi svojo ranljivost? V kolikor da, do kakšne mere?

Empatijo sam razumem v dveh dimenzijah. Ena stvar je sočutje ob stiski in delovanje v smeri njenega zmanjševanja, drugo pa je iskren interes prepoznavati in naslavljati dejavnike, ki vplivajo na voljo in motivacijo posameznikov, da so pri svojem delu izpolnjeni in uspešnejši. Odrastel sem ob kariernem managerju in socialni delavki, tako da verjamem, da razumem poslovne interese in potrebo po učinkovitosti, a tudi kako to vpliva na ljudi in njihove občutke. Svoje tri otroke sem skušal vzgojiti v sočutne ljudi, ki so sposobni prevzemati odgovornost za vsa svoja ravnanja. Sem zahteven, tudi do samega sebe, a sem v stiski vedno pripravljen pomagati. Anonimno denimo pomagam dvema otrokoma, ki nimata sreče mojih, leta sem nakazoval manjšo štipendijo nadobudnemu rojaku za študij prava v Veliki Britaniji, s soprogo pa velikokrat anonimno pomagam tudi ob mnogih drugih stiskah ljudi, ki se naju dotaknejo. Moja vloga kot vodje je predvsem, da se obkrožim z ljudmi, ki so boljši od mene, jim posledično lahko polno zaupam in delegiram pristojnosti, hkrati pa odstranjujem ovire, ki so jim na poti pri doseganju ambicioznih osebnih in kolektivnih ciljev. Voditelj ob tem po moji presoji mora pokazati, da je iz mesa in krvi. Tako z iskreno solzo veselja in ponosa ob najpomembnejših mejnikih, kakor tudi z odkrito komunikacijo v primeru lastnih izzivov. Mora pa vse to biti iskreno, avtentično in pospremljeno s pravo mero volje in pozitivne naravnanosti, da bodo ti izzivi premagani in bomo zaradi njih vsi skupaj še močnejši. Solidarnost in humanitarnost pa sta po moje potrebni vrlini vsakega zrelega človeka in ne zgolj voditeljev.

Moja vloga kot vodje je predvsem, da se obkrožim z ljudmi, ki so boljši od mene, jim posledično lahko polno zaupam in delegiram pristojnosti, hkrati pa odstranjujem ovire, ki so jim na poti pri doseganju ambicioznih osebnih in kolektivnih ciljev. Voditelj ob tem po moji presoji mora pokazati, da je iz mesa in krvi. Tako z iskreno solzo veselja in ponosa ob najpomembnejših mejnikih, kakor tudi z odkrito komunikacijo v primeru lastnih izzivov. Mora pa vse to biti iskreno, avtentično in pospremljeno s pravo mero volje in pozitivne naravnanosti, da bodo ti izzivi premagani in bomo zaradi njih vsi skupaj še močnejši. Solidarnost in humanitarnost pa sta po moje potrebni vrlini vsakega zrelega človeka in ne zgolj voditeljev.

Pravijo, da je v tem letu kultura podjetja na preizkušnji – vaš pogled na to?

Absolutno je temu tako, saj so ustaljeni vzorci razmišljanja in utečeni procesni, vedenjski ter komunikacijski tokovi bili na neki točki soočeni z zidom, ki je zahteval medsebojno razumevanje, kljub distanciranju pa intenzivnejše sodelovanje in predvsem izjemno prilagodljivost. Tak primer so recimo dolgotrajna sestankovanja s parlamentarnimi razpravami. Po digitalnih kanalih je potrebno ostale udeležence poslušati, kar je ključ do boljšega razumevanja in posledično učinkovitejše komunikacije ter sprejemanja odločitev. Na eni strani odsotnost ustaljenih socialnih stikov ob kavi ali cigareti zagotovo veliko ljudem manjka, na drugi pa je zaradi tega manj veliko krat parcialno interesnih lobiranj in prostega teka. Silosi v organizaciji so manj izraziti, v prvem valu smo kolektivno ugotavljali, da se je produktivnost institucije celo povečala. Kot vedno vsak tak izziv prinese dobre in slabe plati in delo od doma denimo tistim, ki ga sprejemajo s perspektive pol polnega kozarca, bistveno izboljšuje kakovost življenja. To je še posebej izrazito, ko so otroci dejansko v vrtcih oz. šolah. Drugi ga jemljejo kot odtujitev oz. kot celo morebiten korak k izgubi zaposlitve. Ta odnos sloni na zaupanju in v organizaciji, kjer to ni prisotno, so kulturni izzivi veliko večji od teh, ki jih je prinesel COVID. Z vidika pol polnega kozarca, verjamem, da je to leto v ospredje postavilo tudi pomen zdravega trajnostno naravnanega poslovanja in bivanja. Manj prometa v mestnih središčih, manj posekanih dreves za gore papirja, zato pa več gibanja in zdrave prehrane v kombinaciji z opustitvijo kajenja, zagotovo nikomur ne škoduje.

Kako ste NLB Skupini HR funkcijo naredili strateško? Kako in koliko ste sami v tem letu sodelovali s HR direktorico?

To funkcijo sam raje imenujem HTD (Human Talent Development), saj svojih poslovnih »soborcev« ne želim obravnavati kot resurse, ampak ključne talente. V okviru nove strategije smo zavestno projekt z istim imenom (HTD) postavili v osrčje ključnih prioritet in v nadzorni skupini tega projekta kolektivno sodeluje celotna uprava matične banke skupine, seje te nadzorne skupine pa se izvajajo mesečno. To je strateški pogled v prihodnost, sicer pa je v NLB to področje vedno sodilo med ključna. Ne vem koliko je to poznano širši javnosti, ampak NLB ima svoj lasten izobraževalni center že skoraj pol stoletja, že leta posedujemo certifikat Top Employer, smo Družini prijazno podjetje in svojim zaposlenim omogočamo izjemno široke možnosti za strokovni in osebnostni razvoj. V tem letu pa smo v prvem valu takoj odreagirali predvsem samozaščitno in vse sodelavke ter sodelavce iz ranljivih skupin poslali na dom ob polnem plačilu. Kolegice in kolegi iz razširjenega vodstva v celotni skupini smo si prostovoljno znižali fiksne prejemke za obdobje 8 mesecev in pomemben del tega prihranka preusmerili h kolegicam in kolegom, ki so v poslovalnicah, trezorju in v nekaterih drugih enotah skrbeli za neprekinjeno oskrbo Slovenk in Slovencev z gotovino ter vsemi ostalimi bančnimi storitvami. Ogromno aktivnosti je bilo posvečene zagotavljanju zaščitne opreme in tehnične opreme za delo od doma, evidentiranje posameznih statusov prisotnosti oz. odsotnosti od dela pa je v slovenskem visoko birokratskem okolju zahtevalo res neverjetno veliko energije. V teh dneh zaključujemo aktivnosti glede urejanja dela od doma kot trajnega načina delovanja in računam, da bo konec leta kakih 25% sodelavk in sodelavcev, ki tako lahko delujejo, to opcijo tudi že izkoristilo, sam pa ocenjujem, da bi srednjeročno ta številka lahko presegla 40%.

V teh dneh zaključujemo aktivnosti glede urejanja dela od doma kot trajnega načina delovanja in računam, da bo konec leta kakih 25% sodelavk in sodelavcev, ki tako lahko delujejo, to opcijo tudi že izkoristilo, sam pa ocenjujem, da bi srednjeročno ta številka lahko presegla 40%.

Kako v teh časih ohranjate psiho-fizično kondicijo – vaš recept za tiste trenutke, ko je energija nekoliko nižja in ko imajo trenutni izzivi podobo neskončnosti?

2 krat tedensko ob večerih izvajam funkcionalno vadbo, v času zaprtja doma, vsak dan brez izjeme pa se tri do pet krat povzpnem po stopnišču na sedežu banke, kar se sešteje v 840 do 1.400 stopnic. Sicer pa kakih 30 vikendov na leto preživim na družinski kmetiji. 8 ur med trtami glavo in telo postavi v ravnovesje, misli pa usmeri k bistvenim stvarem. Ko je vsega preveč, pa pomaga tudi kak dan za filme, dokumentarce in posnetek kakega rock koncerta. Predvsem slednje res že močno pogrešam, saj so bili moji dopusti v zadnjih letih bolj ali manj kratki odklopi, ko smo s soprogo in otroki potovali po Evropi in v živo spremljali največje glasbene skupine.

Kako poskrbite za osebno in karierno rast? Ste imeli (imate) ob sebi coacha oz. morda več njih?

Predvsem se zavedam pomena vseživljenjskega učenja in živim z odprtimi očmi in ušesi. Zelo veliko spoznanj črpam iz zelo raznolikih lastnih izkušenj, navsezadnje sem v 22 letih deloval v sedmih družbah na 13 položajih na vseh ravneh poslovanja – od skrbnika za podjetja v poslovalnici Maribor hčerinske banke v Sloveniji do predsednika uprave matične banke mednarodne bančne skupine – v Sloveniji in Avstriji, ob tem pa tudi v nadzornih svetih enajstih bank, treh zavarovalnic, družbe za upravljanje in globalno delujoče proizvodno-storitvene skupine v skupno sedmih državah. V zadnjem obdobju predsedujem tudi nadzornemu svetu Združenja Bank Slovenije in svetu guvernerjev zbornice AmCham. V vseh teh letih sem imel dostop do zelo velikega števila uspešnih posameznikov in podjetij, ob katerih sem ob vsaki priložnosti (bodisi v osebnih pogovorih ali njihovih nastopih na dogodkih) vpijal njihove izkušnje, hkrati pa sem imel priložnost videti tudi zelo veliko ponesrečenih zgodb in projektov ter žalostnih usod, kar pa me je ravno tako opremilo z izjemno koristnimi spoznanji. Študij na IEDC me je usmeril v bolj analitično spoznavanje principov delovanja posameznikov v kritičnih situacijah in danes recimo zelo pozorno spremljam ravnanje vodij v zelo različnih okoliščinah, ki jih skušam analogno projicirati v poslovno življenje. Kako je denimo v na videz brezizhodnem položaju v neki filmski sceni ravnal nek vojskovodja in zakaj so mu soborci sledili, kako je nek športni selektor svojo ekipo v prelomnem trenutku animiral za tisti zadnji napor na poti do uspeha, kako delujejo podobni principi v živalskem svetu, kako dirigent vodi orkester itd. Če se človek preučevanja vplivanja vodje loti sistematično, ima takih študij konkretnih primerov na razpolago nekaj deset vsak dan. Seveda pa je postavitev ogledala vedno najtežja, zato se z veseljem posvetujem tudi s prof. Filipovićem z IEDC, za mnenje povprašam očeta, najbolj neizprosen kritik pa je seveda soproga, ki naložena bremena iz delovnega okolja občuti doma. Ta del managerskih poti je običajno najbolj krivičen, saj se nakopičena negativna energija prečesto lomi na plečih najbližjih. Človek določene stvari jemlje za samoumevne in se premalo zaveda, da temu ni tako, zato je moj izjemno pomemben coach in prizemljitelj moja soproga in življenjska sopotnica že dobrih 31 let.

Katere so vaše prioritete za 2021 v odnosu do kulture podjetja in sodelavcev?

Do nadaljnjega je prva prioriteta, da vsi skupaj z našimi najbližjimi s samozaščitnim ravnanjem zdravi in mentalno močni COVID dokončno pustimo za seboj. Sicer pa smo ravno zagnali tudi drug strateški projekt, s katerim naslavljamo ciljno kulturo NLB Skupine. Odkrito se bomo pogovorili o vrednostnem sistemu in vedenjskih vzorcih, ki bi jih v banki želeli videti in opredelili bomo nabor aktivnosti, s katerimi bomo taka ravnanja pozitivno stimulirali. Želimo si manj silosnega razmišljanja, več gospodinjske logike in poistovetenja z banko kot drugim domom, predvsem pa večjo osredotočenost na pričakovanja in uporabniško izkušnjo naših strank, zaradi katerih dejansko sploh obstajamo. NLB poleg tega želi postati svetilnik trajnostnega delovanja, zato se denimo želimo papirja znebiti v celoti, preko ureditve možnosti dela na daljavo bomo bistveno zmanjšali potrebo po lastnih pisarniških prostorih in s tem občutno zmanjšati lasten ogljični odtis, svoje naložbene aktivnosti pa bomo vse intenzivneje usmerjali v promocijo trajnostno naravnanih projektov in investicij naših strank. ESG želimo razumeti tako kot je zamišljeno, torej poleg okoljevarstvenih tem nas zanimajo tudi družbene in upravljavske. Zagovarjamo družbo enakih možnosti in neodvisno ter strokovno relevantno korporativno upravljanje. Banko, ki je nekoč bila najuglednejše podjetje v Sloveniji, želimo ponovno pozicionirati kot eno od najodgovornejših družb v regiji, ki bo, preko pozitivnega vplivanja na izboljšanje kakovosti življenja, ena od tistih, ki bodo ljudem pomenile največ in bo posledično ponovno sodila tudi med najbolj zaželene zaposlovalce. Sliši se visoko leteče, a če današnji položaj primerjam s tistim decembra 2012, ko sem se banki pridružil, je napredek ogromen, zato sem prepričan, da nam bo uspelo.

Zagovarjamo družbo enakih možnosti in neodvisno ter strokovno relevantno korporativno upravljanje. Banko, ki je nekoč bila najuglednejše podjetje v Sloveniji, želimo ponovno pozicionirati kot eno od najodgovornejših družb v regiji, ki bo, preko pozitivnega vplivanja na izboljšanje kakovosti življenja, ena od tistih, ki bodo ljudem pomenile največ in bo posledično ponovno sodila tudi med najbolj zaželene zaposlovalce. Sliši se visoko leteče, a če današnji položaj primerjam s tistim decembra 2012, ko sem se banki pridružil, je napredek ogromen, zato sem prepričan, da nam bo uspelo.

O čem v teh časih največ razmišljate?

Predvsem o tem, ali nas je COVID izkušnja pretresla dovolj, da bomo trajnostni razvoj dejansko postavili na prvo mesto, ali se bomo po cepivu vrnili k instantnemu površinskemu užitkarstvu in potrošništvu, ki razgrajujeta planet ter razslojujeta družbo. Taka sprememba se začne pri vsakem posamezniku in ko sem v nedeljo hodil po gozdu proti Orlam, me je količina odvržene embalaže hrane, zaščitnih mask in cigaretnih ogorkov šokirala. Ko sem se vrnil pred svojo hišo, pa sem zaradi smrdečega dima iz peči na trda goriva v soseščini imel občutek, da sem nekje v Birminghamu sredi industrijske revolucije, ne pa v Ljubljani leta 2020. Dokler je ljudem povsem normalno, da se na ta način smeti po gozdovih, jim je zagotovo tudi vseeno koliko in kako proizvedene energije se potroši v proizvodnji, za ogrevanje in v prometu, sledi se modnih muham z nakupom nepotrebnih in nekakovostnih kosov oblačil, uživa se velike količine netrajnostno pridelane hrane, ki se jo pripelje z drugega konca planeta itd. Zanima me, ali smo dovolj zreli, da se naposled zavemo, da smo tudi za lastno zdravje, osebnostni razvoj preko vseživljenjskega učenja in lokalni ekosistem v prvi meri pristojni in odgovorni sami, ne pa država in da to tudi več stane, a je to hkrati vložek v nas same. Na strani države pa me zanima, ali smo dovolj zreli, da namesto logike razdeljevanja in vladanja končno zagrizemo v res že nujno potrebne strukturne reforme. Da trajnostno uspešno Slovenijo in kakovost življenja Slovenk ter Slovencev končno postavimo na prvo mesto. Čakam na odločitev, da se na ključne položaje, ki nam definirajo pogoje gospodarjenja in bivanja, končno brezpogojno imenuje ideološko neobremenjene in v praksi prekaljene rojakinje in rojake z iskrenimi ambicijami, da Slovenija ponovno postane najuspešnejše tranzicijsko gospodarstvo in zgled ostalim. Le taki talenti bodo namreč tako zahtevne reformne projekte lahko izpeljali.

Za pozitiven zaključek pa bi želel dodati, da je COVID kriza Sloveniji in naši regiji zaradi delnega repozicioniranja globalnih nabavnih verig ponudila zgodovinske priložnosti. Verjamem, da bomo v prihajajočem letu strnili glave in bo med ključnimi deležniki v slovenski družbi prišlo do neke vrste pakta za Slovenijo in bomo te priložnosti tudi ustrezno naslovili ter izkoristili. Športniki, podjetniki, znanstveniki in mnogi drugi nam dokazujejo, da smo narod zmagovalcev, zato se vnaprej srčno veselim naših uspehov v prihajajočih letih.