»Toiletman«

/0 Comments/in /by
Ali ste vedeli, da je 19. november svetovni dan stranišč? Prav zares. Tudi mene je novica presenetila oz. kar pozitivno presenetila.

Danes sem med vožnjo v avtomobilu slučajno naletela na zelo zanimiv radijski intervju z Jackom Simonom (z nadimkom »Toiletman«), ustanoviteljem World Toilet Organization (WTO) v letu 2001. Najprej sem pomislila, da narobe slišim oz da gre za kakšno »foro«, nato pa je sogovornik Simon začel tako strastno in doživeto pripovedovati o navedeni organizaciji, poslanstvu, o poklicih čistilcev stranišč,…, da sem pazljivo poskušala naprej, vse do konca pogovorne oddaje.

Simon živi in dela v Singapurju. Vsi vemo, da gre za izredno čisto deželo, kjer na tleh praktično ne najdeš nobenega papirčka ali cigaretnega ogorka. V tej državi se je vodstvo že nekaj časa nazaj odločilo, da želijo imeti čisto deželo in okoljsko informirane državljane, ki bodo imeli pozitiven odnos do sebe, okolice, družbe in življenja nasploh. Mnogo energije in truda so usmerili v usposabljanje, izobraževanje in informiranje državljanov, ob tem pa so za »kršitelje« sočasno uvedli tudi izredno visoke denarne kazni. Lahko bi dejali, da jim dobro uspeva. In uspeli so doseči, da se tudi turisti v tej deželi obnašajo temu primerno. Odvržen papir ali žvečilka na tleh te lahko v Singapurju stane kar znaten kos premoženja in posledično se v Singapurju tako državljani kot tujci vsi obnašajo bistveno bolj odgovorno in okolju prijazno.

Danes šteje organizacija WTO 235 članov iz 58 držav sveta. Njena vizija pa je doseči čiste, varne, dostopne, ekološko naravnane in trajnostne sanitarije za čim večje število ljudi. Deluje kot središče za izmenjavo znanja, javnega usposabljanja in razvoja pobud na področju sanitarne dejavnosti. Kot je poudaril Simon smo prebivalci bolj razvitih držav tudi na tem področju privilegirani-skoraj polovica prebivalcev našega planeta ne pozna in nima sanitarij.

In tako me ni presenetilo, da se je v tej čisti deželi pojavila in razvila tudi prva t.i. univerza za izobraževanje na področju sanitarij, kjer nudijo tečaje usposabljanja po eni strani za poklic čistilcev sanitarijev, po drugi strani za podjetja, ki razvijajo produkte/storitve iz navedene dejavnosti in po drugi strani za izobraževanje skupnosti iz manj razvitih ruralnih predelov na navedeno tematiko. Danes ima organizacija WTO 235 članov iz 58 držav sveta. Njena vizija pa je doseči čiste, varne, dostopne, ekološko naravnane in trajnostne sanitarije za čim večje število ljudi.

Noro, zanimivo, pohvalno in predvsem dokaz, da lahko prav iz vsake stvari naredimo zgodbo o uspehu.

Problemi ali izzivi-lahko se odločimo sami

/0 Comments/in /by
Danes smo bili Competovci prisotni na čudovitem predavanju dr. Ichaka Adizesa (www.adizes.com). Predavanje je bilo sicer namenjeno podjetnikom, je pa dr. Adizes v svojem govoru povedal toliko modrih življenjskih misli, ki jih lahko dejansko apliciramo na vsak del našega življenja in vsakega posameznika. Poglejmo samo nekaj iztočnic, katerim smo bili danes priča.

Življenje je ena sama sprememba in sprememba je edina stalnica. Zelo logična in enostavna misel, kajne? Najprej se rodimo, nato sledijo različna obdobja odraščanja, zrelosti in na koncu pride trenutek, ko se moramo posloviti od tega sveta. Kot posameznikom nam je tako v tem življenju dano le omejeno število trenutkov. Kako jih bomo izkoristili in ali bomo živeli čim bolj polno, koristno, ustvarjalno,…, je odvisno samo od nas. In spremembe, ki jih neprestano doživljamo se nam manifestirajo kot problemi. Ko enkrat prebrodimo en problem, že se pojavijo novi in novi pa spet novi. Na nas delujejo kot neke vrste močni impulzi, ki zahtevajo določeno reakcijo, ni pa nujno, da do te reakcije tudi vedno pride. Ne vem ali ste vedeli, da sta kitajski pismenki za krizo in priložnost popolnoma enaki. Kaj to pomeni? Na probleme lahko gledamo kot na probleme, lahko pa jih spremenimo v izzive. Z vsako rešitvijo problema oz uspešnega spopada z izzivom pa seveda še ni konec. Ker se s časom nahajamo v novih obdobjih, se soočamo tudi z novimi in drugačnimi izzivi in tako gre cikel ves čas naprej.

Kaj se zgodi, če problemov ne rešujemo? Postanejo še večji in na koncu se znajdemo v zelo težki, če ne celo brezizhodni situaciji. V kolikor pa probleme uspešno rešujemo oz na njih gledamo kot izzive, gremo naprej, rastemo in se razvijamo. Tovrstni koraki nikoli niso enostavni in vselej v nas vzbujajo določen strah, kar pa je popolnoma normalen občutek. In kot je na današnjem predavanju poudaril Ichak Adizes »If things in time not become better, they will become worse.« Vsak trenutek, ko se znajdemo v neugodni situaciji, lahko odreagiramo tako ali drugače. Le naš pristop in naša odločitev pa bosta glavna dejavnika, od katerih bo odvisen končni rezultat- problem ali izziv.

L.S.

Pri iskanju prvega kariernega izziva vse prevečkrat ciljamo previsoko

/0 Comments/in /by
Ste morda v iskanju prvega kariernega izziva in z diplomo/magisterijem v roki? Ali ste pripravljeni poprijeti za kakršnokoli delo? Ste pripravljeni začeti čisto spodaj in opravljati tudi slabše plačana dela? Ali pa trdno vztrajate pri odločitvi, da vam kot diplomantu oz magistru samo po sebi že takoj pripada stopnji izobrazbe primerno plačilo in relativno visoka pozicija?

Dejstvo je, da je prva služba le redko tudi tista idealna (bodimo še bolj življenjski- nikoli). Kar je seveda logično. Nihče ni začel na vrhu in vsak uspešen posameznik je šel v svoji karieri skozi različna obdobja. Prvo obdobje je tisto, ko se prvič soočaš z delom in delovnim okoljem kot takim. Prvič vzpostavljaš in gradiš odnose s sodelavci, dinamiko dela, načinom dela, skratka spoznavaš vse pluse in minuse. Prvič morda tudi ugotoviš, da je tisto, kar si 4 ali 6 let poslušal v določeni izobraževalni ustanovi, le deloma uporabno v praksi… Ali veste, da je v mnogih mednarodnih korporacijah običajna praksa, da tudi visoko izobraženi kadri pričnejo z delom čisto spodaj. Potem seveda, v kolikor se izkaže, da so dobri in prodorni, zelo hitro napredujejo in z leti mnogi zasedejo tudi sama vodstvena mesta. Osebno ne poznam nikogar, ki bi takoj po šolanju dobil svoj »dream job«. In tudi moja izkušnja je enaka.

Prav je, da smo ambiciozni in da imamo v življenju visoka pričakovanja. Toda, vse ob svojem času. V nasprotnem primeru bomo že na začetku po nepotrebnem razočarani.

L.S.

Samo dobre zgodbe štejejo

/0 Comments/in , /by
Kot iskalci novega dela, službe ali novega kariernega izziva smo ves čas vpeti v vse bolj konkurenčno okolje, kjer ostaja povprečnost kot neopažena temna senca ali sivina in ki (bodimo realni) le redko koga zanima. Če želimo stopiti ven iz te sivine, moramo biti iznajdljivi, drzni, pogumni, samozavestni, vztrajni in imeti zelo trdno voljo. Vsak od nas je svoja zgodba in kot taki smo v ožjem in širšem okolju tudi sprejeti. In nič drugače ni na področju kariere ter iskanja službe.

Na spremembe se moramo odzivati; še bolje je, da smo nanje dobro pripravljeni, idealno pa bi bilo, da jih znamo tudi sami ustvarjati.

Dragi kandidati, vsi pravijo, da danes res ni enostavno dobiti novega dela. In večina nas se je na te spremembe tudi temu primerno pasivno odzvala. V smislu, da zdaj ni čas za menjavo službe ali da ni primeren trenutek za iskanje novega dela oz vsaj ne na način, da bi v to vložili nek večji dodatni napor. Če ste med tistimi, ki so več mesece ali več kot leto/dve brez dela; če imate za seboj preko 20, 30 ali 40 neuspešnih zaposlitvenih razgovorov; če se samo pasivno prijavljate na razpisana delovna mesta, ob tem pa ste še vedno doma; potem je zagotovo nekje nekaj narobe, predvsem pa čas za spremembe.

Zaposlitveni razgovor je enkratna priložnost, da predstavite sebe in svojo zgodbo

Ali veste, da mnogo posameznikov na razgovoru na posamezna (za nas zelo pomembna vprašanja) enostavno ne more, ne zna, ne zmore oz. si ne upa odgovoriti? Na primer, na vprašanja, kot so:

– zakaj menite, da ste za podjetje prav vi najboljša izbira?
– katere so vaše ključne prednosti?
– kje se vidite čez 5 let?

Ne, to žal ni tista prava zgodba, s katero bi koga prepričali in prodali zgodbo potencialnemu novemu delodajalcu. Če se že odločite, da poskusite nekaj novega, kar zaposlitveni razgovor zagotovo je, potem je vredno in smotrno v to vložiti kar precej energije, truda in seveda časa. Dobra priprava marsikdaj dela čudeže. Vaš izgled, podoba kot celota, govorica telesa, obrazna mimika, telesna drža, obleka, intonacija, način govora; da ne govorimo o energiji, ki jo oddajate… Vse to, skupaj z odlično vsebino, bo zagotovo pustilo dober vtis. Morda o tem enostavno niste nikoli niti razmišljali ali pa se tega preprosto sploh ne zavedate. Poskusite, naredite »poskusni« zaposlitveni intervju z vašimi prijatelji ali sorodniku. Če boste njih iskreno prepričali ( naj vam povedo samo resnico), potem ste na pravi poti.

L.S.

Kaj pomeni ime »Competo«?

/0 Comments/in /by
To je vprašanje, katerega ste nam v zadnjih tednih kar številni zastavili. Prav zato bi želela na kratko pojasniti, kako smo izbrali ime naše agencije in zakaj smo se na koncu odločili prav za besedo »competo«. Ko to besedo slišiš prvič, ti zagotovo ne pove prav dosti (po resnici povedano, skoraj ničesar:)). Prva asociacija, ki ti ob tej besedi takoj pade na misel, je morda angleška beseda »to compete«, ki ima dejansko enak izvor(latinsko besedo »competere« – ustrezati).

Izbira mena vsekakor ni bila enostavna zadeva. Pri izbiri imena lahko razmišljaš o vseh možnih kombinacijah s črkami, zlogi, sopomenkami, asociacijami, raznimi liki, zgodovinskimi imeni, …  Vse skozi pa se nam je v mislih porajalo eno in isto vprašanje oz želja – da bi izbrano ime vendarle že samo po sebi imelo nek globlji smisel, seveda vezan na našo dejavnost, na tisto, kar dejansko počnemo. Tovrstna logika pri izbiri imena podjetja sploh ni nujna. Mnoga podjetja, tudi velike korporacije, imajo morda popolnoma »navadna« imena, ki v sebi ne skrivajo ničesar globljega (včasih gre za ime ustanovitelja, ali priimki dveh/treh oseb, s katerih nastane novo podjetje, razne kratice…).

Pri nas pa smo na koncu prišli do odločitve, da ne bomo izbrali le nekega »navadnega« imena, temveč ime, ki bo poosebljalo bistvo našega dela oz naše dejavnosti.  “Competo” pomeni biti najbolj primeren, najbolj ustrezen in resnično predstavljati »perfect fit« za nekoga. Prevedeno v naš jezik (torej tistih, ki se ukvarjamo z iskanjem in selekcijo kadrov), to pomeni, da za podjetje iščemo in izbiramo najbolj ustrezne kandidate, ki bodo dejansko, prav z vseh vidikov, ustrezali željam in potrebam določenega podjetja. In seveda velja tudi obratno, kandidatom želimo pomagati, da pridejo do tistega delovnega mesta, delovnega okolja in delovnega tima, kjer bodo lahko maksimalno uspešni in zadovoljni. Že vem,  morda ste ob tem pomislili, da so to le floskule in iluzije, saj je naš realni trg dela drugačen in tem načelom pogosto ne sledi. Morda imate deloma prav, deloma pa tudi ne. Korak za korakom, vsaka nova zaposlitev, vsako novo delovno mesto v navedeni smeri, bo sčasoma naredilo razliko in prineslo spremembe, predvsem pa vzajemne uspehe. Let“s do it!

L.S.

Zakaj COMPETO ni samo še ena izmed agencij?

/0 Comments/in /by
Zadnje čase čedalje večkrat slišim, da agencije svojega dela ne opravljamo dovolj dobro. Da, če že, glede na vse razgovore, sicer najdemo ustreznega človeka, se pa potem naknadno izkaže, da oseba ni prava. Vsi smo verjetno že slišali, ko nekdo reče, da se »ta pa res ne ujame« v ekipo in podobno.

Prav. Verjamem, da je lahko kritika tudi na mestu. Pa vendar se da z ustreznimi orodji tudi tovrstne »napake« preprečiti. Sam verjamem, da agencije svoje osnovno poslanstvo opravljamo zadovoljivo. Zadovoljivo v tistem delu, kar znamo, smo v stanju narediti oziroma ponuditi na trgu.

Vsaka agencija je prepričana, da »tehničen« prevzem posla oziroma prevzem naročila izvede korektno ter da ima solidne tehnične vhodne podatke, na podlagi katerih lahko prične z iskanjem ustreznega kandidata za zasedbo določenega delovnega mesta. Problemi se pojavijo druge. Ni težav v specifikaciji delovnega mesta in nalog, ki jih bo nova oseba opravljala; kakor tudi ni težav v sami specifikaciji želene osebe ter njenih želenih splošnih in specifičnih kompetencah. Problemi se pojavijo, ker nas je malo takšnih, ki vemo, da je poleg tehnične specifikacije potrebna tudi socialna specifikacija delovnega okolja. Govorim o analizi mikro okolja. Kam oseba prihaja, s kom bo oseba delala, kdo so nadrejeni in kdo so podrejeni. Poudarjam, da govorim o socialni specifikaciji, torej me v tem trenutku resnično zanima KDO so ti ljudje in ne s katerim imenom, priimkom, izobrazbenimi nazivi oziroma delovnimi izkušnjami se le ti predstavljajo.

In COMPETO to zna. Res v uvodni fazi projekta porabimo nekoliko več časa, kot morda kdo drug. Res od strank zahtevamo več angažmaja. Pa vendar vsi vemo, da se »brez muje še čevelj ne obuje.« Malo več začetnega vložka in manj glavobola kasneje.

Matic Vošnjak

Prisluhnili smo »Idejam, ki jih je vredno širiti«

/0 Comments/in , /by
V nedeljo, 24. oktobra 2010, smo se tudi Competovci udeležili posebnega dogodka, ki ga je organiziral TEDxLjubljana. Ozračje v nabito polni dvorani je bilo ta dan prepojeno s prav posebno pozitivno energijo. Na odru se je v 6ih urah vrstilo kar 18 različnih govorcev. Vsak od njih pa je imel na voljo le 15 min časa za svoj govor.

Sprva, ko vidiš skupni seznam vseh osemnajstih, med seboj tako zelo različnih si govorcev, ne veš pravzaprav, kaj bi si mislil in kaj lahko pričakuješ. Včerajšnja izkušnja pa je bila nepozabna. Slišati 18 različnih mnenj, 18 različnih pogledov na svet, 18 različnih pristopov te hočeš-nočeš ne pusti ravnodušnega. Četudi ti kakšno od področij ni ravno najbližje, te pritegne govorec kot tak. Prisluhniti nečemu novemu in drugačnemu nas v vsakem primeru bogati. Pri vseh govorcih pa lahko vendarle opazimo nekaj skupnega – tisto strast, v očeh, ki si jo začutil, ko so govorili o svojem karieri, delu in življenju.

Ste kdaj pomislili, da nekomu raziskovanje voda ali krasa predstavlja največji karierni izziv?

Ali veste, da obstaja tudi eksperimentalni ekonomist?

Kaj je to luksuzna preproščina?

Ste vedeli, da so tudi mladi slovenski »start-upi« prisotni v Silicijevi dolini?

In ali poznate zanimivo slovensko Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi?

Kaj je to »kulptimizem«?

To so samo nekatere od tematik, ki smo jim na dogodku prisluhnili. Kar se mi zdi pomembno je, da je med nami toliko zanimivih, drugačnih ljudi, od katerih se lahko ogromno naučimo in ki nam lahko služijo kot dodaten navdih, motivacija ter spodbuda. Med nami so čudoviti motivatorji, ljudje s pozitivnimi pogledi, s posebnimi zgodbami, z inovativnimi pristopi, z bogatimi izkušnjami doma in v tujini. Včasih nam manjka samo kakšen droben navdih in dokaz, da je vse možno in dosegljivo. Imeti pa moramo odprte oči in razprte roke, da prepoznamo priložnosti, ki nam jih življenje na naši poti ponuja. In kot je poudaril eden izmed govorcem, čas je, da tudi Slovenci v uspešnih in sposobnih ljudeh najdemo svoje vzornike, ne pa, da nanje gledamo kot na sovražnike in »povzpetnike«. Čas je, da ljudem privoščimo uspeh.

L.S.

Življenjepis je vaše ogledalo – kolikokrat se pogledate vanj?

/0 Comments/in /by
Postavite se za trenutek v vlogo kadrovika v določeni organizaciji. Razpisali ste prosto delovno mesto za na primer »Vodjo marketinga«. Oglas objavite in v roku 15 dni prejmete preko 400 vlog in življenjepisov. Ker morate kot kadrovik vsak dan opraviti še številne druge aktivnosti, vam za namen iskanja in selekcije kandidatov, ostane le nekaj ur na dan na voljo.

Kako se torej prebiranja vlog in življenjepisov loteva kadrovik, ki prejme preko 400 vlog in življenjepisov?

  • Na hitro preleti vse vloge in življenjepise.
  • Opazen in zanimiv naslov mu spodbudi zanimanje in bere naprej.
  • Če zasledi odličen argument, kaj bo podjetje pridobilo z vašo zaposlitvijo (vaša dodana vrednost za podjetje), ga boste prepričali, da vas povabi na razgovor.
  • Rubriko »vaša znanja in delovne izkušnje« pregleda temeljito. Če vaše delovne izkušnje/znanja/kompetence čim bolj sovpadajo z željami oz. zahtevami podjetja, zagotovo sledi vabilo na razgovor.
  • Vse vloge, ki so napisane nejasno, nepregledno, predolgo ali s številnimi pravopisnimi napakami, enostavno ne pridejo do izraza.

V agenciji žal še danes vse prevečkrat prejmemo površno napisane vloge in življenjepise- to je dejstvo. Kljub krizi/recesiji, na tem področju ne vidimo bistvenega koraka naprej. Zakaj se to dogaja? Zanimivo bi bilo slišati kakšen vaš komentar…

Česa torej ne bi smeli početi oz kaj vam pri pisanju vlog in življenjepisa odsvetujemo?

  • Vedno napišite, na katero delovno mesto se prijavljate.
  • Vloga naj bo osebna, nikoli ne zamenjajte samo naziva prostega delovnega mesta ali datuma (zgodilo se je že tudi, da je bil datum napačen in se je nanašal na preteklo leto… ).
  • Pravopisnih napak enostavno ne sme biti.
  • Ne pošiljajte življenjepisa v excel obliki (ja, ja tudi to se dogaja:).
  • Tri, štiri ali pet-stranski življenjepisi so predolgi, nepregledni in razvlečeni, skušajte jih strniti na max. 2 strani in tam na kratko predstaviti vse, kar je pomembno ( s tem bo izražena vaša spretnost).
  • Na koncu obvezno dodajte reference, torej kontakte oseb, katere lahko potrdijo vse, kar o sebi trdite v življenjepisu. (V naši agenciji reference redno preverjamo!).

 

NAJBOLJ POMEMBNO – Vselej zapišite samo resnico, neresnica na samem razgovoru vedno pride na dan !

L.S.

Kaj pravzaprav pomeni, delati nekaj z ljubeznijo in strastjo?

/0 Comments/in , /by
Dostikrat slišimo misel »delati nekaj z ljubeznijo« . Morda sprva res zveni kar precej osladno ali celo kičasto, a dejstvo je, da to obstaja. In ko imam priložnost, da srečam tovrstne redke srečneže me oblije kurja polt. Včasih postanem tako navdušena in o tem govorim še ure in ure, da se moj mož sprašuje, če je z mano vse OK.

Ni lepšega kot uživati v svojem delu, ki pa v teh primerih ni samo delo, ampak dejansko način življenja. Na tovrstne ljudi lahko naletimo (s poudarkom na zelo redko) pri skoraj vseh poklicih: od natakarjev, frizerjev, prodajalcev, vinarjev, mizarjev, raznih svetovalcev,… Sama imam na primer glede prodajalcev/prodajalk v trgovinah z oblačili in obutvijo dokaj slabe izkušnje in žal ne preveč dobrega mnenja. V večini primerov me sploh ne opazijo, če pa imajo slučajno dober dan, me pozdravijo in nato takoj postavijo eno in isto vprašanje » A vam lahko kako pomagam?«. Ne redko pa, takoj ob vstopu v trgovino, na sebi začutim ocenjevalni pogled prodajalke, ki me z vso svojo »suverenostjo« oceni od pet do glave in takoj spredalčka v določeno ciljno skupino. Ne vem sicer, kakšne kriterije sama pri sebi uporablja, zagotovo pa ne tiste prave in učinkovite s samega psihološkega vidika. Pogosto se mi tudi dogaja, običajno v trgovinah z živili, da medtem čakam v vrsti na blagajno, prodajalke med seboj, ena čez drugo, razpravljajo o osebnih težavah ali celo o problemih v službi. Tu in tam pa se med seboj tudi skregajo ali izrečejo kakšne neprimerne opazke. Groza…

Ne glede na to pa sem imela v življenju priložnost srečati nekaj vrhunskih prodajalcev. Eden od prvih je delal v trgovini s pohištvom visokega cenovnega razreda. To je bilo že davnih 14 let nazaj. Ker pa je bila moja izkušnja tako močna in pozitivna, se je še danes spominjam v živo. Bil je gospod srednjih let. Z možem sva vstopila v trgovino in takoj naju je zelo prijazno pozdravil ter povabil na ogled, četudi se je prav tisti trenutek posvečal drugemu paru, ki je kupoval luči. Glede na izjemno visoke cene, sva z možem vedela, da iz najinega nakupa verjetno ne bo nič. Ne glede na to pa naju je zamikalo, da si izdelke vsaj ogledava (zelo mikavno so bili izpostavljeni v sami izložbi). Ni minilo 5 min, ko je lepo urejen gospod pristopil k nama in dejal » Kako vama lahko polepšam dan mlada dama in gospod?«.» Uauuu,…., kakšen sprejem!« sem pomislila. Ker sva si ravno ogledovala stole, mu je bilo takoj popolnoma jasno. »Stoli, veste«, je pričel. In sledila je zgodba, zgodba o tem, kaj stoli predstavljajo v našem življenju, kaj pomenijo, koliko časa na njih presedimo, kako vplivajo na naše počutje, zdravje. In celo zgodbo je gospod začinil tudi z vidika oblikovanja in estetike bivanja. Bilo je noro, nepozabno. Če bi si takrat lahko privoščila, bi stole v isti sekundi kupila. Gospod pa je vse to vedel – da sva mlada, da si šele gradiva dom in ustvarjava družino, kariero… Ne glede na to, se nama je posvetil z vsem svojim srcem in imela sva občutek, da zanj predstavljava najpomembnejši stranki dneva, če ne celo celega leta. Uspel nama je prodati svojo zgodbo. Vrhunska izkušnja!

L.S.

Pa začnimo…

/0 Comments/in , /by
Prvi Competo blog, 6. oktober 2010
Dragi obiskovalci, lepo pozdravljeni v imenu celotne ekipe Competovcev: Aleksandra, Matica, Jasne in moje malenkosti. Prav poseben občutek me daje ob pisanju prvega bloga, lahko bi dejala tudi »pred-bloga« naše nove agencije.
Kdo smo?
Kaj vam imamo za povedat?
Kako vam lahko pomagamo ?
Kaj vam lahko ponudimo?
In nenazadnje- zakaj bi nam prisluhnili?Ja, zagotovo se vam zastavljajo taka in podobna vprašanja in imate prav! Prav z namenom, da bi dodobra spoznali našo filozofijo dela in razmišljanja, delovno okolje, vrednote in naše storitve; po drugi strani pa tudi nas, Competovce, nekoliko drugače in bolj po osebni/človeški plati, smo se odločili, da na naši spletni strani vzpostavimo tudi rubriko »blog«. Da bo zaživel, bo moral biti zanimiv. Zanimiv pa bo, v kolikor bomo uspeli pridobiti vaše zaupanje, naklonjenost in vaše povratne informacije. Ali tvegamo? Morda, nekoliko… Na ta način bomo zagotovo deležni tudi kakšnih kritik oz neželenih informacij, ampak tako je tudi prav in tega se ne bojimo. Vsi v Competu se zavedamo, (ne gre za leporečenje in zgolj zapise na papirju), da je zaupanje z vsemi našimi deležniki ena najlepših vrednot, za katero se je vselej vredno maksimalno potruditi in si jo pridobiti. Če obstaja zaupanje, potem so ustvarjenji temelji za rast, ustvarjanje in odlično delovanje na vseh področjih. In kar je z mojega vidika še pomembneje, na podlagi zaupanja lahko v življenju vsi delujemo bistveno bolj zadovoljno in srečno.Se beremo kmalu…

L.S.