Pogled z vrha – Blaž Pesjak, CEO Merkur

mag. Blaž Pesjak, generalni direktor Merkur trgovina, d.o.o

Na čelu družbe ste že dobrih 10 let. Leta 2011 je imela družba Merkur veliko izzivov. Danes je slika popolnoma drugačna in dosegate odlične rezultate. Kako pa se je v tem obdobju razvijala/spreminjala sama kultura podjetja?

Res je, v družbi smo v zadnjih letih imeli izjemno veliko izzivov. V času sanacije smo poskušali delovati tako, da smo s sanacijskimi zadevami in reševanjem poslovanja in samega zdravega jedra podjetja čim manj obremenjevali naše prodajalce. To se mi je zdelo pomembno zato, ker so prav oni v neposredni interakciji s kupci. Ne bi bilo prav, da bi se naše tedanje poslovne in finančne težave odražale v odnosu do njih. Oziroma, da  bi nehote vplivale na ta odnos med prodajalcem in kupcem. Kljub res zahtevnim letom poslovanja, ko so bile v nekem trenutku celo naše prodajne police precej prazne, marsikdaj smo čakali na denar za poplačilo dobaviteljev, naši kupci tega niso zaznali. Tega, s čim se bojujemo, soočamo, kaj rešujemo, nismo izpostavljali. In kupci so še vedno zvesto zahajali v naše trgovine po nakupih.

Kultura podjetja in način vodenja se od takrat do danes nista prav veliko spreminjala. Ves čas poskušamo graditi našo zgodbo na spodbujanju ustvarjalnosti in samoiniciativnosti zaposlenih pri doseganju zastavljenih ciljev. Ne  glede na to, na katerem delovnem mestu se nekdo v podjetju nahaja. In verjamem, da je taka kultura v podjetju prava pot. Nenazadnje se to odraža tudi na naših rezultatih poslovanja v zadnjih petih, šestih letih. Beležimo dobre poslovne rezultate in rast. Zavzetost, kompetentnost, odgovornost do potreb naših potrošnikov in poslovnih partnerjev, razumevanje potreb naših kupcev in ostalih deležnikov ter usmerjenost v razvoj so vrednote, ki jim v podjetju zvesto sledimo.

Ves čas poskušamo graditi našo zgodbo na spodbujanju ustvarjalnosti in samoiniciativnosti zaposlenih pri doseganju zastavljenih ciljev. Ne  glede na to, na katerem delovnem mestu se nekdo v podjetju nahaja. In verjamem, da je taka kultura v podjetju prava pot.

Če zavrtite pogled nazaj, v čas, ko ste prevzeli vodenje Merkurja, kako se je vse do danes razvijal vaš način vodenja in delovanja? So bili morda tudi kakšni posebni mejniki, ki so zaznamovali vašo voditeljsko pot?

Ves čas delujem po istih principih. Pomembna se mi zdi samoiniciativnost ljudi, sodelavcev. Moje vodenje temelji na zaupanju. Smisel vodenja in kulture mora biti v naši dejavnosti vezan na potrošnike, prodajno osebje pa usmerjeno na kupca in na prodajo. Bistvenih sprememb v teh letih ni bilo v samem vodenju. So se pa zagotovo spremenili cilji. Sprva so bili usmerjeni v preživetje podjetja, danes pa so usmerjeni v rast in razvoj. In na tej točki lahko s ponosom povem, da se to odraža tudi v naših centrih ob vstopu v trgovino Merkur. Prepričan sem, da to zaznajo tudi naši kupci.

V enem izmed intervjujev ste izpostavili, da je bilo v Merkurju v obeh krizah v zadnjih 10ih letih zaznati, da so ljudje, ko je bilo najtežje, dosegali najboljše rezultate. Kako si to razlagate? Ali to pomeni, da so spreminjajoče se razmere in večji izzivi dejavnik, ki lahko odlično vpliva na zaposlene. Kaj je po vašem ključno za to, da so sodelavci sposobni v najtežjih trenutkih dati vse od sebe in ohranjati maksimalno motivacijo?

V najtežjih trenutkih sem opazil, da je kriza izvabila na površje na svojevrsten način najboljše ljudi.  Tem ljudem je bila dana priložnost in se niso ustrašili izzivov, čeprav morda sprva niti sami niso vedeli, da premorejo določene sposobnosti. Namreč, ko nastopijo res težke poslovne razmere, veliko ljudi odneha. Mnogi ne zmorejo izzivov, odidejo. Veliko pa je tudi takih, ki zablestijo in nenadejano opravijo delo, ki jim je bilo zaupano. Pozitivno me je presenetilo, da so mnogi v krizi izrazili svoje skrite talente. In ko jim je bila ponujena priložnost, so dali najboljše od sebe. Spoznali so, da zmorejo, znajo in napredujejo.

Mislim, da je izjemnega pomena pri vodenju, da svojim ljudem zaupaš.

Prav tako ste pred kratkim izpostavili, da so potrošniki na splošno vse bolj zahtevni, da ne potrebujejo več samo izdelkov, ampak zahtevajo pomoč. Posledično se bo morala spremeniti tudi vloga prodajalca – v prodajalca/svetovalca. Kako ste se v vaši družbi lotili tega procesa preobrazbe?

To je delno res, delno pa ne drži povsem, vsaj ne tako dobesedno. Naj pojasnim. Potrošnik se namreč danes pred nakupi, pred fizičnim obiskom trgovine, prej informira na spletu. Digitalno poišče podatke, v trgovini pa nato ob nakupu izdelka največkrat išče dodatne storitve. Išče storitve, ki so povezane z implementacijo izdelka, prevoz, montažo ali rešitve na ključ. Pri nas v Merkurju lahko tako dobi vse. Od na primer prenove kopalnice pa do bolj kompleksnih projektov, kot je elektrifikacija objekta. Zato se po eni strani trudimo s kakovostnimi digitalnimi vsebinami, po drugi pa se usmerjamo v razvoj storitev in usposabljamo zaposlene za bolj kompleksna svetovanja, storitve Rečeno Storjeno… Tako se uveljavljamo kot podjetje, ki na različnih področjih izboljšuje in ureja dom ter nudi storitve na ključ.

Prodajalec-svetovalec ne sodi med najbolj zaželene poklice. Tudi mladi ga na splošno nimajo najvišje na svojem seznamu sanjskih poklicev. Kako bi lahko okrepili ugled poklica »prodajalca-svetovalca« Kaj menite, da bi lahko delodajalci spremenili, da bi tudi same delovne naloge, odgovornosti, celoten finančni paket postali bolj privlačni? Vaš pogled

V Merkurju konkretno ugotavljamo, da če zaposleni v prodaji zapuščajo delovno mesto, ga predvsem zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa. Ne toliko zaradi plače. Ta morda v prodaji res ni sanjska, saj morajo delati tudi ob sobotah na primer, dopoldan, popoldan. Prav zato je bila po moji oceni smiselna poteza zaprtje trgovin ob nedeljah. Za privlačnost celotnega finančnega paketa pa je potrebno osmisliti tudi variabilni del sistema nagrajevanja. Čeprav pri nas v podjetju opažam, da tudi nad tako implementacijo naši zaposleni niso najbolj navdušeni. Imamo zelo dobro izdelan sistem internega izobraževanja, ki ga uspešno upravljamo, prav tako imajo zaposleni možnost kariernega razvoja znotraj podjetja.

Blagovna znamka Merkur beleži 125 let tradicije

Veliko se govori o talentih. Kdo je v vaših očeh »talent« oz. katere karakteristike imajo talenti? Ali imate v Merkurju morda program upravljanja s talenti?

Samoiniciativnost je zame najpomembnejša lastnost mojih sodelavcev, težko kaj drugega približam temu. Potem pa sledi sposobnost usmerjenosti na cilj. Če ima posameznik pri tem še dovoljšno stopnjo samomotivacije, veselja do dela, ki ga napolnjuje, je zmagal. Že Aristotel je dejal, da tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. Sam verjamem, da mora biti del upravljanja s talenti tudi iskanje uravnoteženosti življenja v celoti. Sicer lahko tudi talentirani obtičijo, hitro lahko nekje zaškriplje. Zato se je poleg zagnanosti na delovnem mestu treba posvečati tudi sebi, družini, hobijem. Uspešno podjetje mora znati poskrbeti tudi, da vodje, torej talenti, znajo vse vidike svojega življenja uravnotežiti. Le tako lahko delo na dolgi rok poteka uspešno. In le s takimi zaposlenimi je lahko podjetje dolgoročno uspešno.

Uspešno podjetje mora znati poskrbeti tudi, da vodje, torej talenti, znajo vse vidike svojega življenja uravnotežiti. Le tako lahko delo na dolgi rok poteka uspešno. In le s takimi zaposlenimi je lahko podjetje dolgoročno uspešno.

Kako bi si lahko HR funkcija v organizacijah pridobila večji strateški pomen? In ali ga v vaši družbi ima? Vaš pogled

Pri nas ta funkcija zagotovo ima strateški pomen. Zavedamo se, da lahko uspemo le s pravimi ljudmi na pravih mestih. Trudimo se poskrbeti, da se na svojem delovnem mestu zaposleni počutijo dobro. Zato v Merkurju zaposlenim nudimo tudi karierni razvoj. Imamo kar nekaj dobrih zgodb v podjetju. Primere, ko so iz prodajalca napredovali do vodje oddelka in celo do vodje trgovskega centra oziroma namestnika direktorja prodaje.

Kako poskrbite za osebno in karierno rast? Ste imeli (imate) ob sebi coacha oz. morda več njih?

Sam sicer nikoli nisem imel coacha, imel sem pa vzornika. Rad izmenjavam dobre prakse s kolegi, še danes. Poseben vzornik mi je bil Bojan Papič. Kar nekaj časa je bil predsednik nadzornega sveta v Merkurju. Ob njem sem se marsičesa naučil, tudi v načinu razmišljanja. Osebno mi veliko pomeni branje. In prav branje je tisto, ki mi ves čas pomaga pri mojem osebnem razvoju. Danes, ko je vse dostopno z enim samim klikom, če te le zanima, je dosegljivo tako rekoč skoraj vse. Če želiš brati, se učiti, izvedeti nove stvari. In seveda skušam skrbeti tudi za svoj uravnotežen vsakdan. Vsak dan posebej.

VIDEO: HR hekaton “Prihodnost dela”

Na prvem HR hekatonu v Sloveniji smo pri reševanju HR izzivov združili različna podjetja, generacije in strokovne profile. Rezultat: izjemne ideje in inovativni naboj, ki v skupnosti navdušencev nad boljšo prihodnostjo dela živi naprej.

Vzdušje s hekatona smo ujeli v videu:

 

Več o zmagovalnih idejah lahko preberete TUKAJ.

FOTO GALERIJA

 

Kaj je HR hekaton? 

HR hekaton je metoda inoviranja HR praks in procesov, pri kateri sodelujejo talenti različnih podjetij, različnih generacij, z različnimi znanji in izkušnjami. Cilj HR hekatona je na enodnevnem intenzivnem dogodku poiskati čim več inovativnih rešitev za izzive, s katerimi se bodo podjetja srečevala pri kadrovanju v prihodnosti.

Če bi želeli sodelovati na našem naslednjem HR hekatonu 19. septembra 2018, nam pišite na ana.gabrscek@competo.si

Inoviranje dela zahteva povezovanje podjetij

V četrtek, 15. marca 2018, smo naredili prvi korak k inoviranju kadrovanja: uspešno smo izpeljali prvi HR hekaton pri nas z naslovom »Prihodnost dela«.  Več kot 70 kreativnih posameznikov vseh generacij z različnimi izkušnjami in strokovnimi znanji je v prostorih Danfoss Trate viharilo možgane ter razvijalo rešitve za izzive, s katerimi se sooča sodobni HR. Med 12 predstavljenimi idejami, kako izboljšati delo in delovna mesta v prihodnosti, je komisija izbrala najbolj kreativno, najbolj aplikativno, najbolje raziskano in najbolje predstavljeno idejo, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju.

Perry Timms v akciji (foto: Matic Gabriel)

Skupine, ki so cel dan pod vodstvom facilitatorja Perryja Timmsa in s pomočjo nasvetov mentorjev raziskovale vsaka svoj izziv, so svoje ideje na sklepnem delu HR hekatona predstavile komisiji. To so jo sestavljali predstavniki vodstva sodelujočih podjetij (Danfoss Trata – idejni pobudnik, A1 Slovenija, Siemens, Iskraemeco, Big Bang, Generali Zavarovalnica, Atlantic Grupa in Steklarna Hrastnik), ki so bili nad idejami navdušeni – naš direktor, Matic Vošnjak, je dosežene cilje HR hekatona ubesedil takole: »Na HR hekatonu smo združili zelo različna podjetja in zelo različne posameznike, ki pa so prav zaradi različnosti skupaj razvili kreativne ideje, ki imajo potencial, da izboljšajo delovna mesta. To je dokaz, da povezovanje deluje in da naj bo vključeno v načrte vsakega podjetja.«

Podelili smo nagrade najbolj aplikativni, najbolj kreativni, najbolje raziskani in najbolje predstavljeni ideji:

NAJBOLJ APLIKATIVNA IDEJA

  • Zmagovalna ideja: »Hack my mood«
  • Problem: Kako v svetu vedno večje kompleksnosti in stalne dosegljivosti skrbeti za dobro počutje zaposlenih?
  • Rešitev: sistem za merjenje razpoloženja zaposlenih/organizacije v realnem času. Razpoloženje organizacije se z rednimi vpisi zaposlenih meri v realnem času in je vidno vsem zaposlenim. Glede na izmerjeno razpoloženje lahko voditelji intervenirajo in izvajajo korektivne ukrepe.

Najbolj aplikativna ideja (foto: Matic Gabriel)

NAJBOLJ KREATIVNA IDEJA

  • Zmagovalna ideja: »Innovation circle«
  • Problem: Kako v podjetju spodbujati inovativnost?
  • Rešitev: spletna platforma, kamor zaposleni oddajajo svoje dodelane ideje (ki imajo predvidene tudi finančne posledice). Pristojna komisija ima 48 ur časa, da idejo ustavi – če se to ne zgodi, ideja avtomatsko dobi denarna sredstva za implementacijo.

Najbolj kreativna ideja (foto: Matic Gabriel)

NAJBOLJ RAZISKANA IDEJA

  • Zmagovalna ideja: »Live and let live«
  • Problem: Kako preoblikovati delovno okolje in delovna mesta, da bodo lahko aktivno vključeni in zavzeti tudi starejši zaposleni?
  • Rešitev: Povezovanje generacij na dve-urnih tedenskih srečanjih z različnimi vsebinami in opolnomočenje za uporabo digitalnih kanalov komuniciranja in koordiniranja srečanj.

Najbolj raziskana ideja (foto: Matic Gabriel)

NAJBOLJE PREDSTAVLJENA IDEJA

  • Zmagovalna ideja: »Hack the work«
  • Problem: Kako postati privlačen zaposlovalec za milenijce in generacijo Z?
  • Rešitev: novi sodelavci imajo možnosti izbire izziva/naloge, na katerem želijo delati – pri tem v hitrosti in inovativnosti rešitve tekmujejo z bolj izkušenim zaposlenim.

Najbolje predstavljena ideja (foto: Matic Gabriel)

Veselimo se naslednjega HR hekatona in vas vabimo, da skupaj z nami sooblikujete prihodnost dela!

 

www.thefutureofwork.si

Inoviranje kadrovanja – res vznemirljivo!

Razmišljanje Petre Novak, direktorice HR rešitev in razvoja v Competu in Mateje Panjan, vodje inovacijskih procesov v podjetju Danfoss Trata, o inoviranju kadrovanja in prvem slovenskem HR hekatonu.

Zakaj ste se lotili organizacije takega hekatona? Kakšne izzive naslavlja?

Petra: Prihodnost dela je tema, ki nas spremlja že od predlanskega Competo dogodka, kjer smo kot predavatelja gostili vrhunskega Perry-a Timmsa. S HR hekatonom na temo Prihodnost dela smo želeli razmišljanje, ki smo ga odprli takrat, pripeljati na višjo raven. Želeli smo ponuditi dogodek, kjer bi razmišljanje o izzivih prihodnosti nadgradili s konkretnimi rešitvami in predlogi.

Mateja: Mega trendi, kot so globalizacija, demografske in družbene spremembe, izjemno hiter razvoj tehnologij in pomanjkanje različnih virov, izrazito vplivajo tudi na delo v prihodnosti. Razviti moramo drugačne voditeljske stile in načine upravljanja s talenti, vzpostaviti drugačne načine oblikovanja organizacije in timov ter prakse dela, ki bodo odsevale tudi pričakovanja ljudi, ki šele vstopajo v naše organizacije, in bodo nenazadnje oblikovali drugačno kulturo.

Kot odziv na te trende smo v Danfoss Trati že leta 2014 oblikovali projekt Future of Work / Delo v prihodnosti. Danes je v projekt vključenih več kot 40 zaposlenih iz različnih oddelkov, nivojev in starostni skupin. S tem projektom ne spoznavamo samo dela v prihodnosti, ampak odpiramo mnogo širše teme, ki vplivajo na naše poslovanje. Koncept smo delili že z mnogimi podjetji v našem prostoru in v tujini in tako se je rodila ideja, da se povežemo ter skupaj razmišljamo o izzivih dela v prihodnosti tudi na skupnem FoW hekatonu. Deljenje dobrih praks med podjetji se mi zdi danes ključno za uspeh celotnega slovenskega poslovnega okolja. Ponosna sem, da smo v Danfossu pobudniki tovrstnega razmišljanja, ki bo še bolj povezalo zaposlene iz različnih podjetij! Skupni projekti, ki so rezultat več podjetij, kroženje zaposlenih med podjetij… tudi to je prihodnost. Res vznemirljivo!

Zakaj je pomembno, da HR izzive na HR hekatonu rešujejo tudi ljudje iz povsem drugih področij? Zakaj so pomembne raznolike skupine?

Mateja: Enostavno verjamem v čarovnijo, ki se zgodi, kadar sodelujem z ljudmi iz različnih oddelkov in poslovnih okolij. Naj razložim: Vsa poslovna okolja  danes zaznamujejo mnoge spremembe. V tem hitrem in nepredvidljivem času je zato pomembno, da smo se sposobni učinkovito odzivati na kupčeve potrebe, kar vpliva tudi na način dela vsakega izmed nas. Moji sodelavci danes niso samo kolegi iz oddelka, kjer sem zaposlena, še bolj pomembno je sodelovanje s kolegi iz drugih Danfossovih enot, kultur, potem pa so tukaj kupci in najrazličnejši dobavitelji in ostali poslovni partnerji. Ker so delovne naloge postale bolj kompleksne, je moja učinkovitost v veliki meri odvisna tudi od sodelovanja z vsemi temi ljudmi. In ravno zato sem prepričana, da se lahko od kolegov zunaj mojega delovnega okolja, ki imajo različno znanje in sposobnosti, zares veliko naučim in pomembno vplivam tudi na njihov uspeh, uspeh skupnega projekta, podjetja…

Petra: HR hekaton je pravzaprav skupinsko iskanje rešitev na precej kompleksne izzive. Iskanje rešitev za tovrstne izzive v podjetij pogosto pade v roke kadrovske službe, ki razmišlja in tuhta, kako oblikovati rešitve ki bodo najboljše za posel in zaposlene. Si predstavljate, da bi nekdo namesto nas razmišljal, kaj bomo danes oblekli, kaj bomo počeli v prostem času in kaj naj naredimo, da se bomo počutili dobro? Sliši se smešno, ne? Kadrovski vlogi pogosto dajemo prav to nalogo – naj razmisli, kaj naj podjetje naredi, da se bomo zaposleni v podjetju počutili dobro in bomo dobro delali. HR hekaton spodbuja vključenost zaposlenih v iskanje rešitev na področju organizacije dela. Kadrovski vlogi pa pomaga pri tem, da se razvije v vlogo transformatorja, ki povezuje in spodbuja k razmišljanju in kreativnosti.

Ali lahko HR hekaton metoda deluje v podjetjih v vseh panogah ali je omejena zgolj na kakšno panogo?

Mateja: Sama sem izvedla in bila deležna že kar nekaj hekatonov. Prepričana sem, da delujejo v vseh panogah, potrebna pa je primerna pred-priprava in čim večja vključenost vseh sodelujočih.

Petra: Deluje lahko povsod, kjer so ideje in pripravljenost za sodelovanje.

Kako pa poteka prenos idej v prakso? Bodo morala za to poskrbeti podjetja sama ali bodo hekatonu sledile še kakšne aktivnosti?

Mateja: Prenos idej v prakso je odgovornost vsakega udeleženca tega dogodka. FoW hekaton bo opogumil in opolnomočil vsakega izmed nas, da si v svojih delovnih okoljih oblikujemo tako delo in delovno okolje, v katerem bodo do izraza prišla naša znanja in sposobnosti. Tako lahko pomembno vplivamo k razvoju podjetij, v katerih delujemo. Ker pa sem prepričana, da bomo na hekatonu zgradili dobro skupnost, je pomembno, da poiščemo načine skupnega povezovanja in deljenja tudi po hekatonu. Ta del je še najbolj pomemben.

Petra: HR hekaton vidimo kot neke vrste kick-off za še več tovrstnih aktivnosti in povezovanja. Naša želja je oblikovati skupnost posameznikov, ki razmišlja o drugačnih rešitvah in si med seboj deli ideje in dobre prakse. Med podjetji je še vedno premalo povezovanja in izmenjave znanj. Če si med seboj delimo ideje in jih nadgrajujemo lahko zgradimo veliko več kot če vsak razmišlja znotraj svojega vrtička.

www.thefutureofwork.si 

 

Področje Delo v prihodnosti je v Danfossu že več kot 2 leti visoko na agendi vodstva. Oblikuje ga skupina zaposlenih iz različnih oddelkov in starostnih skupin, ki proaktivno spreminja, razvija in preučuje prihodnje načine dela. Njihovi najuspešnejši programi iz tega področja so 24Idea, program Vzajemnega mentorstva, Tržnica izzivov, Kroženje zaposlenih in drugi. Danfoss Trata je danes uspešno razvojno, proizvodno in prodajno podjetje na področju izdelkov in aplikacij za daljinsko ogrevanje in zagotavljanje energetske varčnosti, ki ponuja rešitve za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami. S sodobnimi koncepti poslovanja in timskim delom že vrsto let ustvarjamo rezultate, s katerimi izpolnjujemo pričakovanja kupcev, lastnikov in zaposlenih.

 

Ti-To je mrtev

Ukazovanje je »out«, spraševanje je »in«. Na to se morajo prilagoditi tako vodje, kot zaposleni. A kdo najprej in kaj je vzrok, kaj posledica. Kokoš ali jajce? Povsem brez smisla vprašanje. Kokoš in jajce, takoj.

Pri svojem delu dnevno delam z različnimi ljudmi. Večina njih je vodij, ne pa vsi. In vedno znova me preseneti ena stvar – kako zelo je hierarhično razmišljanje še zasidrano v naših genih. Ne morem reči v organizaciji, saj tudi mlade organizacije in mladi vodje pričakujejo od sebe to, kar drugi pogosto pričakujejo do njih – da bodo imeli vse odgovore, da bodo o vsem odločali, da bodo oni prvi in glavni odgovorni in da bodo poskrbeli, da bo delo pravilno ter pravično razdeljeno.

Sodelavci se pogosto skrivajo za »lažnim« kameradstvom ali kar odkritim neprevzemanjem odgovornosti v smislu »ti si vodja, ti povej«.

Iz izkušenj vem, da je težko reči: »ne morem povedati, ker ne vem.« Moraš biti kar precej suveren in imeti že kak kilometer poslovnega maratona za seboj, da postane lažje oz. sploh del repertoarja. Če tega ni, se bojimo, da bomo s postavljanjem vprašanj izpadli nekompetentni. Dejstvo, da je večino med nas 12-16 let treniral rafalni šolski sistem – ko si moral odgovoriti v rafalu in pravilno, če ne nisi bil odličnjak – zgolj še otežuje spremembo vedenja iz podajanja odgovora v postavljanje vprašanja.

Na delavnicah, razvojnih centrih ali coachingih se pogosto srečujem s časovnimi pritiski vodij – kako vse, kar je potrebno narediti, stlačiti v en dan. Ko pogledamo kak praktičen primer ali se zabavamo z igro vlog, je hitro opazno, kje je težava. Vodje stalno razmišljajo, stalno preverjajo, stalno odločajo in stalno usmerjajo – naredi to, preveri ono, pošlji to, vprašaj tisto, izračunaj nekaj, zapiši drugo… Ti to, ti to, Ti to, Ti to… Prav nič čudnega, da so na koncu dneva izžeti, da jim zmanjkuje časa in da ne vedo, kje se jih drži glava. Povsem jih razumem. Tako ne gre (več). Ti-to je mrtev.

Je tudi eden od glavnih krivcev, da ljudje ne prevzemajo odgovornosti ali vsaj razmišljajo. Toliko lažje je vendar nekoga vprašati. Enim je lažje, spet druge so vodje sami tako navadili, ker so vedno imeli še en boljši predlog, še eno malenkost, na katero je zaposleni pozabil.

Zato je potrebno, da pričnemo postavljati vprašanja – spraševati druge, pa tudi sebe. S tem bomo krepili tako kritično razmišljanje, ki bo bojda ena ključnih kompetenc prihodnosti, kakor tudi prevzemanje odgovornosti in samostojnost sodelavcev.

Osnovni recept je enostaven: na vprašanje odgovorite z vprašanjem.

Npr. ko sodelavec vpraša: »Kako naj to naredim«, ga vprašajte: »Kaj pa ti predlagaš? Kaj si podobnega že delal, da bi lahko uporabil? Kaj meniš, da bi ti svetoval jaz?«

Če bomo več spraševali in si več prisluhnili je večja verjetnost, da bomo skupaj spoznali ali razvili kaj novega. In to je prihodnost in varnost. Ti-to je preteklost.

Primer dobre prakse na področju solidarnosti do zaposlenih – Atlantic Grupa

Leto smo začeli povsem običajno. Revidirana HR strategija, novi projekti, ključni kazalniki… In že konec februarja smo zelo hitro ugotovili, da bo leto 2020 nekaj povsem novega. Dobesedno smo izpustili vse »iz rok« in začeli aktivno delati v novih okoliščinah. Skratka vse ostalo je bilo preloženo, minimizirano ali ustavljeno.

Začeli smo graditi naš t.i. »okus skupnosti«. Zaposlene smo z interno komunikacijo preko različnih kanalov ter e-izobraževanj še dodatno povezali, pripravili na odprtost za nove oblike dela, druženja, socializiranja in osebne rasti kljub novim okoliščinam. Poleg same pandemije in novih navad, vezanih na soočanje z drugačno realnostjo, je veliko spremembo za naše zaposlene predstavljalo tudi delo od doma. V družbi smo namreč že v prvem valu, kot nato tudi v drugem, vse zaposlene, ki lahko svoje delo opravljajo od doma, napotili na delo od doma.

Z namenom, da bi čim bolje poskrbeli za ohranjanje socialnega stika in druženja, so se naši zaposleni preko videokonferenc lahko vključevali v redne panele z zunanjimi strokovnjaki, na katerih smo se pogovarjali o tem, kako se spoprijeti z izzivi duševnega zdravja, pomanjkanja socialnih stikov,… Prav tako smo organizirali številne virtualne delavnice z vsemi vodjami o tem, kako ohraniti motivacijo in zavzetost zaposlenih ter kako čim bolj učinkovito komunicirati z zaposlenimi, ki delajo od doma.

Imeli smo panele, namenjene zelo odprtemu razmišljanju o novem načinu življenja, dela in povezovanju z drugimi. Nenazadnje smo spodbujali ohranjanje občutka skupnosti tudi preko naših blagovnih znamk: od kuhanja s kuharskimi mojstri Argete, do raznoraznih nagradnih iger ter spodbujanja spoznavanja sodelavcev iz drugih trgov – preko Barcaffee rulete, pa do glasbenega CV-ja sodelavcev iz Cockte…

Izjemno pomemben mejnik predstavlja obsežna raziskava med zaposlenimi, izvedena v mesecu juniju. Cilj raziskave je bil preveriti utrip med zaposlenimi ter prejeti povratno informacijo o njihovem zadovoljstvu oziroma primernosti izvedenih ukrepov v prvem valu pandemije. Dobljene informacije so nam služile kot zelo dobra podlaga za oblikovanje ukrepov v drugem valu.

Raziskava je med drugim potrdila, da še nikoli doslej solidarnost in skrb za zaposlene, nista bili tako visoko na lestvi med našimi sodelavci. Atlantic Grupa je vselej imela v svojem »DNK-ju« zapisano skrb za zaposlene, le-ta pa je tudi ena od naših ključnih vrednot. Veseli, da zaposleni Atlantic Grupo povezujejo ravno z nadpovprečno skrbjo za zaposlene. Že nekaj let je v teku dograjevanje programa, vezanega na pomoč zaposlenim na področju ohranjanje zdravja. Spodbujali pa smo tudi psihofizične aktivnosti naših sodelavcev.

Že pred korona obdobjem smo v družbi našim zaposlenim pomagali v primeru težkih življenjskih situacij. Sedaj pa se je ta program, ki izhaja iz naših vrednot, pokazal kot ključen za uspešno soočanje z izzivi pandemije. Program je še toliko bolj prišel do izraza v drugem valu pandemije, ko smo prepoznali pojavljanje utrujenosti in pomanjkanje motivacije.

Zaradi tega smo naš program solidarnosti razširili na 3 področja.

  1. Podpora v primeru težav, ki ogrožajo fizično zdravje

Tako zaposlenim kot njihovim ožjim družinskim članom pomagamo v primeru diagnoz, ki kažejo na nujnost in resne zdravstvene težave, za katere zdravljenje po redni poti ni mogoče ali bi predolgo trajalo oziroma, za katere ni mogoče dovolj hitro ukrepati po redni poti. Omogočamo »ad hoc« zdravljenje, razno diagnostiko, ki ni dostopna po redni poti, kritje stroškov zdravil in zdravljenja, ki jih zdravstveno zavarovanje ne krije ter tista, ki zahtevajo nujno in takojšnje ukrepanje. Pokrijemo tudi stroške ergonomske opreme, ortopedskih pripomočkov, zdravil, ki niso na seznamu ZZ in brez katerih je lahko zdravje naših zaposlenih bistveno ogroženo. Hkrati nudimo tudi finančno pomoč ob izpadu dohodka zaradi dolgotrajne bolniške.

  1. Težave z duševnim zdravjem in dobrim počutjem

Ponudili smo koristna navodila in ustrezne strokovne stike, ki lahko na več različnih načinov pomagajo našim zaposlenim, da poskrbijo za dobro psihološko počutje. Nenazadnje je ta pomoč namenjena tudi boljšemu obvladovanju težkih razpoloženj, tesnobe in drugih življenjskih težav. Poleg konkretnih stikov psihoterapevtov bomo v prihodnjih mesecih oblikovali tudi posebne skupine strokovnjakov, specializiranih za določena vprašanja. Naši zaposleni tako lahko anonimno kontaktirajo ustrezne strokovnjake, strošek prvih 5-6 srečanj pa pokrije delodajalec.

  1. In nenazadnje, naši zaposleni vedo, da jim bomo stali ob strani tudi v primeru izrednih življenjskih situacij

Potreba  po tovrstni pomoči se je v času pandemije in potresov pokazala kot ključna. Sodelavcem pomagamo tako finančno kot nefinančno. Od pomoči pri organiziranju obnove poškodovanih domov, v katerih po katastrofi ni mogoče bivati, do materialne in finančne pomoči. Obenem, v kolikor bi prišlo do najslabšega možnega izida, to je smrti našega zaposlenega, štipendiramo njegove otroke do konca trajanja šolanja. Še nekaj mesecev po smrti pa nadaljujemo z izplačilom pokojnikove plače ter krijemo vse stroške pogreba.

Naši zaposleni se lahko zanesejo na to, da bomo z njimi tudi v primeru resne bolezni ali poškodbe tako zaposlenega kot ožjega družinskega člana. Vedo, da smo pripravljeni konkretno pomagati v primeru škode zaradi naravne nesreče (poplava, potres ali požar), da jim bomo zagotavljali psihološko pomoč in podporo v kriznih razmerah, ter da bomo otrokom preminulih zaposlenih nudili pomoč v obliki štipendije do zaključka študija.

Osebno verjamem, da je tovrstna medsebojna zaveza veliko močnejša od materialnih nagrad. Verjamem, da je odnos, ki ga tudi na ta način gradimo z našimi zaposlenimi pristnejši in dolgotrajen. Tudi zame osebno je vedeti, da bo poskrbljeno za mojega otroka, nekaj neprecenljivega, nekaj kar nima vrednosti. Novodobna organizacija je tista, ki vsekakor gleda izven okvirjev delovnega mesta in klasičnih ugodnosti. Novodobna organizacija v ospredje postavlja vsesplošno dobrobit in doprinos tudi na drugih življenjskih področjih, na vzpostavitvi ravnovesja med delovnim in prostim časom, na skrbi za zdravje in dobro počutje ter ugodnostih (predvsem nefinančnih), ki omogočajo dolgoročen občutek stabilnosti in vodijo k lojalnosti.

Nataša Bazjak Cristini, starejši poslovni partner Človeški potenciali in kultura Atlantic Grupa

Svet HR – moč in odgovornost, da spreminjamo prihodnost dela in organizacij

Pogovor s Sonjo Špoljarić, direktorico kadrovskih in splošnih zadev BSH Hišni aparati

Delujete v panogi, ki jo tokratna kriza ni prizadela v poslovnem smislu. Za vami je namreč izjemno uspešno leto. V tem letu ste v BSH Nazarje spravili v življenje 100 milijonski projekt in vstopili v novo kategorijo pametnih aparatov za pripravo hrane. Tudi zaposlovanja v družbi niste ustavili, ampak ste ga še dodatno okrepili, s ciljem pridobiti okoli 200 novih sodelavcev. Ste morda med redkimi podjetji, ki ni čutilo »krize«. Ali morda zato ni bilo potrebno toliko uvajanja sprememb in opolnomočena zaposlenih pri prilagajanju na novo realnost? Ali vam morda ni bilo potrebno toliko vlagati v odnose in skrbeti za kulturo podjetja?  

Lansko leto je bilo res posebno. Po izjemno uspešnem začetku leta je najava pandemije načrte podjetja postavila tako rekoč na glavo. Zapreti smo morali tovarno, da smo lahko organizirali delo in vzpostavili pogoje za varno delo, upoštevajoč vse potrebne zaščitne ukrepe. Zdravje in varnost naših zaposlenih je ena naših najvišjih prioritet. Zagotovili smo potrebne zaščitne maske, razkužila in druga zaščitna sredstva ter preoblikovali proizvodni proces na način, da smo zagotovili potrebno razdaljo med delovnimi postajami. Večina režijskih delavcev, ki jim narava dela omogoča, so svoje delo opravljali od doma, pri čemer je – zahvaljujoč že pred časom vzpostavljenemu procesu, prehod minil brez večjih težav. Preko kriznega tima smo uspešno koordinirali ukrepe in komunicirali z zaposlenimi, kot našimi dobavitelji tako, da smo v treh tednih vzpostavili normalno proizvodnjo. To je bilo tudi ključnega pomena glede na rast naročil v lanskem letu in nove projekte.

Uspešnost podjetja povezujemo z našo kulturo, kulturo enega tima, ki se odraža v prizadevanjih za vzpostavitev medsebojnega zaupanja; opolnomočenja zaposlenih, namesto pretiranega nadzora s strani vodij ter oblikovanje pogojev za psihološko varnost zaposlenih, ki omogoča razvoj njihovega polnega potenciala. Spodbujamo enakopravno sodelovanje in delo z ostalimi pod enakimi pogoji, namesto ustvarjanja pregrad zaradi različnega formalnega položaja posameznika, odprto komuniciranje, proaktivno deljenje informacij z drugimi, vse z željo, da smo uspešni kot ekipa.

V tem kontekstu celo vidim, da nam je spremenjeno delovanje v Covid pogojih pomagalo, da smo določene spremembe uvedli hitreje, ali v večjem obsegu, kot bi jih sicer (npr. delo od doma, interna komunikacija). Okrepljeno je medsebojno sodelovanje med vodstvom, strokovnimi službami, linijskimi vodji in zaposlenimi ter poglobljeno medsebojno zaupanje.

Kako v BSH Hišni aparati zadnjih 10 let skrbite za ohranjanje dobrih odnosov med zaposlenimi? Kakšna je pri tem vaša vloga in kakšna je vloga najvišjega vodstva ter vloga ostalih vodij na vseh ravneh organizacije?

Za ohranjanje dobrih odnosov v podjetju že vrsto let skrbimo na različne načine. Imamo delavska predstavništva, tako Svet delavcev, kot sindikat, preko katerih redno skrbimo za pretok najpomembnejših informacij in sprejemanje skupnih odločitev, ki so pomembne za zaposlene. Sodelavci iz kadrovske službe se s predstavniki zaposlenih tedensko sestajamo glede aktualnih vsebin, imamo mesečne sestanke Sveta delavcev, kjer vodstvo predstavi rezultate tekočega poslovanja in planirane aktivnosti v naslednjem mesecu. Dvakrat na leto imamo zbore delavcev, kjer vodstvo, skupaj s kadrovsko službo predstavi strateške usmeritve, najpomembnejše projekte in rezultate poslovanja, kakor tudi vsebine in programe, ki se tičejo zaposlenih. Med drugim tudi vsakokratni status ukrepov na osnovi Ankete zadovoljstva zaposlenih.

Z Anketo zadovoljstva zaposlenih tudi redno »merimo utrip« med zaposlenimi in na podlagi rezultatov skupaj pripravimo predloge za  izboljšave. Zavedamo se, da je zadovoljstvo zaposlenih najbolj povezano s tem, kako se posameznik počuti na delovnem mestu, ali je sprejet, spoštovan, kakšni so odnosi znotraj posameznikove skupine. Tu imajo najpomembnejšo vlogo vodje, zato tudi redno  izvajamo 360-stopinjski »feedback« za vodje in skrbimo za njihov razvoj.

Pri ohranjanju zadovoljstva zaposlenih je izredno pomemben učinkovit pretok informacij, tako preko vodij, kot ustreznih komunikacijskih orodij. Za pretok informacij skrbimo preko mreže internih sestankov, LCD zaslonov, intraneta,  BSH Novičnika, časopisa BSHišnik, za pomembnejše spremembe pa seveda pripravimo različna tiskana gradiva.

V času pandemije nam je uspelo vzpostaviti direkten kontakt z vsakim zaposlenim preko sms objav (zaposleni so nam zaupali številke svojih privatnih telefonov), pri čemer so zaposleni hkrati in enotno obveščeni o najpomembnejših informacijah v podjetju (v času pandemije sprotna zdravstvena slika zaposlenih, pa tudi objava prostih delovnih mest, prodaja aparatov, informacije glede Ankete zadovoljstva zaposlenih,…). S tem smo uspeli bistveno izboljšati pretok in kvaliteto informacij, še posebej v sferi proizvodnje, kjer drugih enako kvalitetnih kanalov ni na voljo.

Kje in kako se prične graditi kultura podjetja in ali je to nekaj, kar se spreminja- vaš pogled

Običajno je sprememba organizacijske kulture povezana s spremembo strategije. Tudi, če pogledam v BSH, so se spremembe začele z novimi strateškimi usmeritvami in novimi korporacijskimi načeli, vključno z vrednotami. Sprememba organizacijske kulture se neposredno dotika ljudi, saj zahteva predvsem spremembo v obnašanju, vedenju.  V ta namen je bil izdelan nov kompetenčni  model, ki je sestavni del letnega pogovora med vodjo in zaposlenim in kot tak najpomembnejše orodje za razvoj zaposlenih v podjetju. Na ta način je organizacija poskrbela za sistematičen prenos strateških ciljev na raven posameznega zaposlenega.

Seveda imajo pri transformaciji organizacijske kulture pomembno (po moje najpomembnejšo) vlogo vodje. Ti s svojo vlogo in zgledom največ pripomorejo k učinkoviti in uspešni  spremembi. Vodje morajo znati približati širši kontekst, kaj je pomembno za uspeh organizacije in zakaj je smiselno določena ravnanja spremeniti, da lahko na ta način vsakdo prispeva k bolj sodelovalnemu delovnemu okolju in uresničitvi skupnih ciljev.

Katere veščine in znanja potrebuje novodobni strateški HRM – vaše mnenje? Ponekod v tujini že opažajo trend, da tovrstne funkcije zavzemajo tudi posamezniki, ki izhajajo iz drugih področij dela (prodaja, marketing, drugo) in nimajo predznanj in izkušenj s področja HRM. Ta trend lepo udejanja misel, ki jo tudi v Competu skušamo čim bolj približati delodajalcem: da se znanj lahko priučimo, osebne lastnosti in kompetence pa lahko razvijamo le do določene stopnje.

Glede na vlogo v organizaciji se meni zdijo najpomembnejše veščine komuniciranja, organizacijske sposobnosti in empatija. Potrebne so tudi pogajalske sposobnosti in sposobnosti mediacije in reševanja sporov, sposobnost sprejemanja odločitev, znanja s področja razvoja kadrov ter strateškega planiranja in »budgetiran-ja«. Čedalje bolj tudi prihajajo v ospredje poznavanje programov s področja HR analitike in digitalizacije ter nadalje sposobnosti, kot so fleksibilnost, etično ravnanje in sočutje.

Predznanja in izkušnje s področja HRM so dobrodošla, vendar se strinjam, da niso vedno nujna.

Kako izgleda sodelovanje z vašim nadrejenim? Delujeta kot strateška poslovna partnerja? Sodelujeta na tedenski oz. dnevni ravni?  Je ta odnos morda prepleten z mentorsko ali coaching vlogo?

Z mojim nadrejenim lahko rečem, da delujeva kot strateška poslovna partnerja, prav tako velja za ostala dva direktorja podjetja. Z leti medsebojnega sodelovanja se je med nami stkala močna medsebojna vez zaupanja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, tudi prijateljstva. Sodelujemo na dnevni ravni, odvisno od situacije in obravnavanih vsebin. Skušamo biti drug drugemu v pomoč in se drug od drugega učimo.

Kako lahko HRM funkcija postane še bolj strateška? Kdo je najprej za to odgovoren? Gre za proces ali odločitev – vaš pogled?

Za strateško vlogo HRM je potrebno poznavanje in razumevanje strategije podjetja in predvidevanja njenih potreb. Gre za zrelost organizacije kot take in odgovornosti vodstva, še posebej HR managerja in HR strokovnjakov, da razvijajo procese in orodja, ki bodo z vidika zaposlenih in njihovih kompetenc podpirale in omogočale razvoj organizacije za doseganje poslovnih ciljev.

Danes je jasno, da brez vseživljenjskega učenja in hitrega razvoja trdih in mehkih veščin zaposlenih tudi znotraj organizacij podjetje ne bo zmožno hitro rasti in se učinkovito spopadati s spremembami na trgu. V vaši družbi ste že dobrih 10 let nazaj ustanovili lasten izobraževalni center, v katerih izobražujete zaposlene za interne potrebe.

o   Kako potekajo izobraževanja in treningi?

Izobraževalni treningi potekajo z namenom prenosa specifičnih znanj, ki smo jih s časom standardizirali v podjetju in korporaciji, pri čemer posodabljamo in aktualiziramo nabor relevantnih vsebin, povezanih s strateškimi cilji in fokusnimi usmeritvami za prihodnost. Za izvajanje vsebin skrbijo usposobljeni interni predavatelji.

Vsako leto pripravimo terminski plan izvedb, redno obveščamo zaposlene, zaposleni pa se sami prijavljajo na vsebine, ki jih zanimajo, s čimer spodbujamo prevzemanje odgovornosti za lasten osebni in profesionalni razvoj.

o   Katera področja pokrivajo izobraževanja?

Izobraževanja pokrivajo tehnične module, področje industrije 4.0, principe, metode in orodja za  obvladovanje proizvodnje (BPS sistemi), IT področja, lean administracija, sodelovalna on-line orodja,  organizacijska kultura, HR teme, spoznavanje posameznih oddelkov in drugo.

o   Kako pogosto se vaši zaposleni izobražujejo?

Izobraževanja potekajo na mesečni bazi v različnih oblikah (on-line, webinar, video, on the job, coaching, jour fixe, literatura, članki, konference…).

o   Kdo vse so udeleženci in kdo predavatelji?

Udeleženci so zaposleni z različnih področij, predvsem novozaposleni vodje, strokovnjaki z vseh področij, inženirji, delavci v proizvodnji, predavatelji pa predvsem sodelavci, ki smo jih prepoznali kot ključne nosilce specifičnih znanj in sodelavce, ki so tudi izrazili željo, da svoje znanje prenesejo na druge sodelavce. To so lahko vodje, vodilni inženirji, strokovnjaki s posameznih področij.

o   Kakšni so konkretni učinki tovrstne investicije – dodana vrednost? Veliko podjetij investicijo v razvoj ljudi še danes žal dojema kot strošek.

Izobraževanje obravnavamo v našem podjetju kot investicijo, saj so učinki večplastni: prenos in ohranjanje organizacijskega znanja v podjetju, dvig relevantnih kompetenc za višjo kakovost dela zaposlenih, širjenje mreže internih mentorjev / predavateljev kot pomembne ciljne skupine v podjetju, krepitev izobraževalne kulture.

Kako poskrbite za lasten karierni razvoj in napredek?

Sama se redno udeležujem vseh izobraževanj s področja vodenja in organizacijske kulture. Trenutno je to delavnica s področja opolnomočenja zaposlenih. Izpopolnila sem tudi veščine projektnega vodenja. Veliko berem in se udeležujem različnih konferenc in srečanj s kadrovskimi kolegi, drugimi strokovnjaki ter managerji. Učenje drug od drugega je učinkovito, zabavno in ugodno.

Sicer sem navdušena udeleženka zdaj že druge stopnje AEIOU voditeljstva s Sonjo Klopčič in Ksenijo Špiler Božič. V tej skupini si aktivno prizadevamo, »…da postanemo boljši vodje, vsak dan boljša verzija samega sebe in da lahko z novimi znanji soustvarjamo svet, v kakršnem želimo živeti…«.

Gostujoči blog – Miha Žerko, predsednik uprave SRC

Obkroženi z dobrimi ljudmi, si lahko brez strahu privoščimo biti to kar smo

 

Še mesec in pol nas loči do obletnice prvega zaprtja, ko se nas je večina poslovila od pisarn in se spopadla z izzivi in čari dela, šolanja, rekreacije, nakupovanja in še česa od doma. Ne glede na strah pred neznanim in začetnim šokom v prvi rundi, nas je lepo vreme, na novo odkrite kuharske veščine ter več časa z domačimi in sosedi popeljalo v mladost, v neke bolj preproste in pristne čase. Sprejetih ukrepov smo se bolj ali manj držali, čeprav nekaterih nismo dobro razumeli, smo se zavedali, da previdnost ni nikoli odveč. To se je pokazalo tudi v dokaj nizkih obremenitvah zdravstvenega sistema in relativno nizkem številu žrtev. Spomnim se, da sva z ženo, ko se je javno življenje spet sprostilo, tega bila zelo vesela, hkrati pa sva si priznala, da bova nekatere rituale, ki sva jih uvedla ob delu od doma tudi pogrešala. Od maja naprej se je zdelo, da smo na dobri poti k normalnemu življenju in poletje je naša prepričanja le še dodatno utrdilo.

Na SRCu smo ravno pred poletjem izvedli letno anketo zadovoljstva zaposlenih in rezultati so bili – nad pričakovanji. Najboljši odkar izvajamo te ankete. Očitno je bilo, da delo od doma na nas ni pustilo trajnih posledic in da smo povezani vsaj toliko kot smo bili februarja. Po mirnem poletju smo dejansko začeli razmišljati, če bi konec septembra organizirali piknik za zaposlene in njihove družine, saj druženj in team building-ov v lanskem letu praktično skoraj ni bilo. No, kmalu je postalo jasno, da je bolje, da to idejo damo na hladno za nekaj časa, če nočemo tvegati kakšnega večjega širjenja okužb.

Sredi oktobra smo se zopet preselili domov, tokrat z manj strahu pred neznanim ter pričakovanjem, da bo vse skupaj trajalo približno toliko časa kot spomladi. Le da so bile tokrat številke mnogo slabše. Ko smo v novembru ugotovili, da s smučarsko sezono ne bo nič, smo se lahko vsaj zamotili s prihajajočimi prazniki. V mnogih podjetjih (tudi pri nas) so iskali inovativne načine kako otrokom zaposlenih vsaj na nek način pričarati praznično vzdušje in prek videov, obiskov na domu in digitalnih čarovnijah se je lepo pokazalo, da človeška kreativnost ne pozna meja. Vzdušje v podjetju konec leta je bilo zelo pozitivno, ne glede na to, da smo bili narazen že več kot dva meseca.

Tako kot spomladi, smo uvedli tedensko pismo vodstva podjetja vsem zaposlenim o takrat aktualnih temah. Hkrati so se angažirali tudi posamezni oddelki in tako so nastale še mesečne novičke, kjer je vsak oddelek na kratko napisal kaj so počeli v zadnjem času. Rezultat tega je bil, da smo ne glede na delo od doma, dejansko bili bolje obveščeni o tem, kaj se dogaja v podjetju. In tako smo polni entuziazma vstopili v novo leto s pričakovanjem, da bo v letu 2021 vse (takoj) bolje. Pa ni bilo. Nekje v drugem tednu januarja, se je to spoznanje prikradlo med nas kot gosta megla. V ekipi in v celem podjetju se je prav začutil padec energije in neke vrste apatija. Ko bi vsaj vedeli, kdaj bo že tega konec. Tako kot je lažje čakati na prehodu za pešce, ko vidiš koliko sekund je še do zelene, bi nam tudi tukaj tak števec prišel še kako prav. Dnevi so si bili preveč enaki, nobenemu se ni sanjalo kdaj bo vsega tega konec in če mi bo še kdo kdaj rekel, da smo informatiki asocialna bitja, mu bom z izkušnjo iz prve roke lahko pojasnil, da ta trditev ne bi mogla biti bolj daleč od resnice.

Kot dober vodja bi moral v taki situaciji seveda spodbujati in motivirati ostale, a to je postajalo vse težje in težje. Tako sem prišel do točke, ko sem se odločil, da bom o tem občutku monotonije in padcu motivacije »pojamral« tudi svojim zaposlenim v tedenskem pismu. Zavedal sem se, da po vseh teorijah vodenja to ni priporočljivo, a vseeno se mi je zdelo, da je dobro biti iskren do drugih in tudi do sebe. Prva korist te odločitve se je pokazala že, ko sem vse skupaj napisal. Vse sem dal ven iz sebe in že zaradi tega sem se počutil mnogo bolje. Kar je sledilo, pa je še boljše od velike čokolade z lešniki. ? Ko sem poslal sporočilo, sem začel dobivat odgovore in spodbudne misli naših sodelavcev. Največ do sedaj in vsi, brez izjeme so bili polni razumevanja in podpore.

Ne znam opisat kako počaščen in hvaležen sem bil v tistem trenutku in sem še zdaj. Da ne govorim o motivaciji! Vloge so se za trenutek obrnile in kaj je to drugega, kot dokaz, kako so naše vloge v podjetjih vzajemne. Vsi dajemo in vsi sprejemamo, vsi pomagamo ali nam pomagajo, vsi spodbujamo in smo spodbujani. Vsi skupaj tvorimo ekosistem osebnosti, odnosov in dejanj, ki če je zdrav, se lahko prilagodi na karkoli in zdrži vse pritiske. Pomembno je, da se zavedamo, da naša vloga ni samo ena, ampak jih je več in če smo obkroženi z dobrimi ljudmi, si lahko brez strahu privoščimo biti to kar smo.

Miha Žerko, predsednik uprave SRC

Čas za preplet marketinških in kadrovskih aktivnosti – 1.del

Še nedolgo nazaj sta marketing in upravljanje s človeškimi viri veljala za dve ločeni entiteti, včasih celo na nasprotnih bregovih. Ta vznemirljivi svet digitalizacije pa je pripeljal en kup novosti in ena bolj aktualnih (a površno raziskanih) je prav povezava marketinških in kadrovskih aktivnosti, ki si še nikoli niso bile tako blizu.

Pravilna uporaba marketinških orodij v kadrovski službi se lahko dolgoročno izkaže kot ključen adut za privabljanje najboljših talentov na trgu. Ne pozabimo – tako kot se lahko posamezniki v trgovini odločajo med različnimi znamkami jogurta za malico, tako lahko izbirajo tudi med delovnimi mesti in delodajalci.

 

»Recruitment marketing« – iluzija ali pomembna strategija privabljanja najboljših talentov?

Gre za strateško implementacijo aktivnosti, ki podjetju omogoča, olajša ali izboljša pot do privabljanja talentov. Namesto osredotočenosti zgolj na kandidate, ki se sami prijavijo na določeno prosto delovno mesto, je prišel čas za širši pogled. Vse večkrat se namreč zgodi, da podjetja na zaposlitveni oglas dobijo majhen odziv z neprimernimi kandidati. Zato moramo postati pozorni na posameznike, ki bi lahko bili sedaj ali pa v prihodnosti zainteresirani za delo v našem podjetju.

Za doseg aktivnih iskalcev zaposlitve to pomeni gradnjo znamke podjetja kot privlačnega delodajalca, dvig zainteresiranosti za delo v našem podjetju, podajanje informacij kandidatom prek različnih komunikacijskih kanalov in gradnjo dolgoročnega odnosa z njimi.

Pasivni posamezniki, ki sicer ne iščejo aktivno nove zaposlitve, pa so za nas prav tako pomembni. Kar 45% zaposlenih je namreč pripravljenih prisluhniti novi zaposlitveni priložnosti. Povečanje prepoznavnosti podjetja kot privlačnega delodajalca lahko sproži zanimanje za prosta delovna mesta ter pripomore k spreobrnitvi pasivnega posameznika v aktivnega.

 

Ugled podjetja v rokah HR oddelka

Zaposleni v marketingu, trženju in prodaji so večkrat prepoznani kot odprte in delno uporniške osebnosti z velikimi sposobnostmi prepričevanja. K temu dodatno pripomore sposobnost kreativnega razmišljanja, sodobna miselnost in potrpežljivost. Prav strokovnjaki za človeške vire pa imajo podobne lastnosti, ki jih uporabljajo iz istih razlogov kot strokovnjaki v marketingu – da izboljšajo poslovne rezultate.

Kadrovniki se vedno pogosteje srečujejo z aktualno tematiko, t. i. employer brandingomoziroma znamčenjem delodajalca. Opažamo, da se pomena znamčenja delodajalca zaveda vedno več slovenskih podjetij, kar nas zelo veseli. Gre namreč za aktivnost, ki je precej podobna klasičnemu upravljanju blagovne znamke, vendar je osredotočena na ugled podjetja kot delodajalca. Aktivnosti med drugim zajemajo pripravo kreativnih zaposlitvenih oglasov, skrb za prijetno izkušnjo kandidatov na razgovoru (tudi v primeru, da oseba ni prava za določeno delovno mesto), skrb za zadovoljstvo zaposlenih s ponudbo konkurenčnih ugodnosti, fleksibilen delovnik in podobno. Pomembno pa je, da skupek vseh teh aktivnosti odkrito izraža kulturo podjetja, poslanstvo, vizijo in vrednote. Nenazadnje želimo v naše podjetje privabiti posameznike, ki se bodo ujeli s strategijo podjetja.

 

 

Viri:

http://theundercoverrecruiter.com/recruitment-marketing/

https://business.linkedin.com/talent-solutions/blog/2014/03/active-vs-passive-candidates-the-latest-global-breakdown-revealed

http://yourbusiness.azcentral.com/relationship-between-marketing-human-resources-14661.html

http://contentmarketinginstitute.com/2014/12/content-marketing-recruiting-tool/

https://www.formstack.com/blog/2016/marketing-hr-overlap/

http://www.businessnewsdaily.com/6979-changing-role-human-resource.html

Včeraj diplomiral, danes direktor

Ne, danes ne morem prej iz službe. Ja, res ne. Imamo sestanek. Ne vem. Baje neki novi direktor pride pozdravit. Si lahko misliš, da je mogoče kakšno leto starejši od mojega Davida? Ja, vem. Noro. Zdaj nam bo že nek mulec solil pamet.”

 Nastopi zavzeto prikimavanje in nekaj pritrdilnih enozložnic, nato pa ponovno izbruhne.

“Ja, res ne vem, kaj se grejo. Danes očitno tako delujejo stvari. Še diplomirajo ne in bi že vsi komandirali in igrali direktorja. Mi smo pa 20 let delali za tekočim trakom in ko so nas potem končno opazili, so nas samo prestavili na konec traka v popis škatel. Saj ne morem verjeti. Si lahko predstavljaš?”

Gospa vstane in z očitnim nezadovoljstvom zapusti avtobus, nas pa pusti na cedilu kot oglasi pred finalnim prizorom, ko Raquel izve, da jo Diego vara z Isabel. Včasih življenje enostavno ni pravično.

Poleg razmišljanja, da bi lahko obogatela z zbranimi zapisi modrovanj potnikov mestnega avtobusa, pričnem razmišljati tudi o vse bolj pogostem pojavu, ki ga je med drugim opisovala tudi gospa na avtobusu. Kot je že sama izpostavila, je mlado vodstvo dandanes izredno pogost pojav. Predstavniki generacije Y v podjetja s svojim edinstvenim načinom razmišljanja in reševanjem težav prinašajo svežo energijo in obilo motivacije. Neustavljiva želja po uspehu in nenehno strmenje k doseganju zavidljivih rezultatov predstavljata prirojeno osebnostno naravnanost k vodenju.

Milenijci instinktivno sledijo sodobnim vzorcem dela, ki temeljijo na nekoliko drugačnih pristopih in vrednotah. V kontrastu s tradicionalnim načinom opravljanja dela milenijci na vodilnih položajih tako s seboj prinašajo tudi precejšnjo spremembo v notranjo dinamiko podjetja. Z naglim uvajanjem sprememb in prilagajanjem načina dela pri svojih starejših kolegih naletijo na znak odpora, saj starejša generacija po večini ne želi spreminjati sistema, ki že vrsto let deluje popolnoma brezhibno. Moderniziranje in digitaliziranje sistema jim nikakor ne predstavlja olajšanega in pospešenega dela, saj jim tak pristop ni domač. Zaradi neizkušenosti milenijcem ne zaupajo in jih pogosto tudi ne jemljejo resno, saj jih vidijo zgolj kot odvečne faktorje.

 Strah pred spremembami je ena izmed stvari, ki je generaciji Y tuja in ravno zato se mnogokrat znajdejo v navzkrižju s tistimi, ki niso pristaši nenehnega posodabljanja sistema. Seveda sčasoma milenijci prevzamejo vlogo prevajalca, ki konstantno spreminjanje zahtev sodobnega sveta svojim starejšim kolegom prevedejo v jezik potencialno najbolj uspešnih poslovnih modelov. Narcisoidnosti navkljub s tem predstavljajo nepogrešljivi člen podjetja, saj se kot kreatorji sodobnosti najbolje znajdejo v poslovnem svetu, ki temelji ravno na temeljitem poznavanju sodobnega trga.

Sposobnost uspešnega manevriranja med spremembami sodobnega sveta je v odsotnosti dolgoletnih izkušenj pogosto opazno kot nezadostno za uspešno vodenje podjetja. Od milenijcev se na vodilnih položajih pričakuje velika mera spretnosti in verodostojna presoja, ki sta potrebni za sprejemanje težkih odločitev. Zaradi pomanjkanja izkušenj se tu generacija Y pogosto znajde v neprijetnem položaju, saj v mentaliteti vsevednosti ni prostora za priznavanje napak ali šibkosti. To sta verjetno tudi najbolj pogosti karakteristiki milenijcev, ki jih starejša generacija ne odobrava. Redkokdaj se zgodi, da mladi odkrito in iskreno priznajo lastno napako, saj se bojijo zavrnitve, ali pa preprosto mislijo, da so vse storili prav. Bojijo se odziva starejših in bolj izkušenih, saj so zaslepljeni z željo po uspehu in nenehnem dokazovanju. Včasih se zdi, da je generacija Y prišla do točke, ko je že skoraj nedopustno prositi nekoga za pomoč, saj se to v rivalskem svetu milenijcev smatra kot šibkost.

V zmedi medgeneracijskega trka mora na poti k uspehu potemtakem tako ena kot druga stran narediti nekaj korakov nazaj, preden skupaj naredijo korak naprej.

 

Alma Muratović