Vsi, ki ste ali boste pravkar zaključili šolanje se nahajate pred prvo večjo življenjsko preizkušnjo – iskanjem dela. Sprejmite jo kot izziv, kjer boste sami sebe postavili na preizkušnjo. Predvsem v smislu, kako se znate sami zmotivirati in zoperstaviti tistim, ki mislijo, da vam ne bo uspelo; kako lahko utrdite svojo samozavest, obvladate vse negativne težnje in misli, ki so okoli vas.  Ne menite se za črnoglede napovedi in predvsem zelo pomembno – obdajate se s pozitivno mislečimi posamezniki. Popolnoma razumem, da bo ta korak mnogo težji za tiste, katerih starši, znanci ali prijatelji so ostali brez službe. Morda pa boste prav oz zaradi tega lahko zbrali toliko več moči in poguma. To kar danes dela razliko med tistimi, ki delo dobijo relativno hitro in tistimi, ki ga ne, je odnos.

Država vam ne bo dala dela

Država ni tista, ki bo mladim zagotavljala službe. Poskrbi lahko le za zelo spodbudno in privlačno okolje (kar do sedaj žal ni), ki bo motiviralo podjetja, da zaposlujejo in ki bo privabljalo tuje investicije v naš prostor (in tudi tukaj država ni opravila svoje naloge). Torej na vse te zunanje dejavnike žal kot mladi nimate neposrednega vpliva. Lahko pa vplivate v celoti vaša dejanja in načine, kako ob določenih razmerah odreagirate.

Iščite delo in ne službe

Poskrbite, da si sami ustvarite čim več priložnosti, kjer se lahko izkažete ter postanete opaženi. Nič ne pomaga, če ste v nečem dobri, ko pa za to nihče ne ve. Ko delodajalci danes zaposlujejo mlade, posvečajo veliko pozornost osebnim lastnostim in kompetencam kandidata. Zato tako poudarjamo, da je pomembni biti ves čas aktiven na katerem koli področju, začenši že tekom šolanja in to velja tudi kasneje v življenju. Ne govorim le o delu preko študentskega servisa oz dijaškem delu. Tukaj pridejo v poštev prav vse aktivnosti in projekti: krožki, tekmovanja, hobiji s katerim ste morda tudi služili, aktivno udejstvovanje v raznih klubih/organizacijah, raziskovalna dela, ustvarjalna dela, projektne naloge, študij/delo v tujini, prostovoljno delo, podjetniški podvigi,…

Samozavest

Izgleda, kot bi bila samozavest za mnoge kandidate slaba vrlina. Močno jo pogrešam pri kandidatih, pri mladih pa sploh. V čem ste dobri? Večina kandidatov nima odgovorov na ta vprašanja ali pa skromno odgovori, da se ne želi hvaliti. Narobe. Na razgovoru ali pogovoru z »odločevalcem« imate ključnih 5 min, da naredite dober vtis in se prodate.

Na spletu je zakladnica napotkov iskanja dela

Na spletu lahko na vsakem koraku najdete ogromno praktičnih napotkov o tem, kako napisati življenjepis in prijavo, kako se vesti na razgovoru, kako iskati delo, kje ga iskati. Povsod poudarjamo, da je iskanje dela »služba« in da se ga morate lotiti ciljno. Vaša edina naloga je, da iz vseh teh informacij, izluščite za vas ključne in si zastavite različne poti ter cilje. Povprašajte za pomoč kolege, ki so pri iskanju dela uspešni

Ozrite se okoli in povprašajte kolege, ki so pri iskanju dela bolj uspešni. Sama sem srečala precej mladih kandidatov, ki so tudi danes brez težav takoj po šolanju dobili delo. Po večini gre za proaktivne ljudi, izjemne močne osebnosti s samozavestnim nastopom in trdno odločenostjo, da jim bo uspelo. Naj vam ne bo izpod časti vprašati in prositi za pomoč. Ko iščete delo v to vključite širši krog ljudi, ki jih poznate.

Zgradite si svoj »poslovni profil« in mrežite se

Če še niste na Linkedinu ali Tvitterju dajte to storiti čim prej. Zakaj? Vse več podjetij objavlja prosta delovna mesta tudi preko teh portalov. Nekatera podjetja, drugod sploh ne oglašujejo in imajo prav posebej ustvarjen na primer Linkedin profil, kjer redno objavljajo vsa prosta dela ter vabijo kandidate, da jim posredujejo prijave.

In ne pozabite: bodite fleksibilni, sprejmite vsakršno obliko dela ali pa si ga kar sami ustvarite.

L.S.

Res je. Napake se lahko dogajajo povsod in pri vsakomur in tako je tudi v zaposlitvenih agencijah. V Competu smo v dobrih 3 letih našega delovanja naredili kakšno napako in izbrali »napačnega« človeka. To lahko vselej odkrito priznamo. In verjetno se bo tudi v bodoče še pripetilo kaj podobnega. Na srečo je tovrstnih primerov malo, kar pomeni, da delamo dobro in, da skušamo resnično čim bolj izničiti možnost izbire napačnega kandidata. To nam omogoča tudi analiza mikrookolja, ki je posebnost Competovega poslovnega modela.

Kar je pomembno, je dejstvo, da si pred tem si ne zatiskamo oči . Ni nas strah po 1, 3 ali 6 mesecih vprašati naročnika – »Kako ste zadovoljni z našim kandidatom?«. To je ključno za ustvarjanje in gradnjo dolgoročnih in trdnih partnerskih odnosov.

• agencij ne poznajo in želijo sočasno preveriti njihovo kvaliteto dela;
• nobeni agenciji posebej ne zaupajo in zato se ne morejo odločiti le za eno;
• pričakujejo, da bodo agencije » v tekmi z ostalimi « morda še bolj motivirane in učinkovite pri iskanju in izboru kadrov;
• ni jim potrebno plačati osnovnih stroškov na začetku;
• so v stiski s časom in morajo nujno v kratkem zapolniti prosto delovno mesto;
• pričakujejo, da bo glavni kriterij »časovna bitka za kandidata« in s tem, da bodo hitreje dobili najbolj primernega človeka.

Tovrstna oblika sodelovanja z več agencijami hkrati dokazano ne omogoča resnično kvalitetnega pristopa iskanja. Ni dovolj, da imamo le analizo delovnega mesta in da potem hitro pogledamo, kje v bazi so potencialno zanimivi kandidati. Kje pa je tukaj analiza trga, panoga, konkurence, pregled potencialno zanimivih kandidatov po podjetjih, headhunting le teh, koordinacija razgovorov, testiranj, priprava poročil? Iskanje kadrov je kompleksen proces in terja svoj čas. Moramo si ga vzeti dovolj, da izničimo možnosti izbire napačnega kandidata. Prav nič narobe ni, če se postopek morda nekoliko zavleče in traja kakšen teden in mesec več, v kolikor na koncu resnično dobimo najbolj ustreznega kandidata.

In nenazadnje, podjetje, s tem, ko sočasno odda naročilo več različnim agencijam hkrati poveča možnosti, da se diskretnost iskanja zmanjša; agencije lahko nagovarjajo iste kandidate in s tem povzročijo pravo zmedo, saj ne razumejo, komu zaupati; in če na koncu ne dobijo najbolj primernih kandidatov, zelo težko določijo »odgovornost« za nastale razmere.

L.S.

• ste prišli na zaposlitveni razgovor, na katerega niste bili absolutno pripravljeni oz niste dejansko vedeli, na katero delovno mesto ste posredovali prijavo, na razgovoru pa ste le malo improvizirali?
• ste bili dogovorjeni za razgovor, pa se ga niste udeležili oz ga niste niti vnaprej odpovedali niti se kasneje opravičili?
• ste bili izbrani v ožji krog finalistov, potem pa od vas ni bilo več nobene sledi?
• ste na slepo posredovali več kot 100 prijav za delo pa niste bili povabljeni niti na 1 razgovor?
• Vas je potencialni delodajalec na prvem razgovoru povprašal o vaših finančnih pričakovanjih, vi pa ste mu postregli z »zelo« visoko številko?
• ste preveč »nadležno in pogosto« klicali v podjetje in nenehno spraševali ali imajo morda kakšno novo delo za vas?
• ste se počutili neznosno brez energije, negativno in s črnogledim pogledom nad družbo in svetom, v katerem živimo vse to pa delili s potencialnim novim delodajalcem?
• ….

Dragi kandidati, če ste se morda v zgornjih točkah prepoznali, potem je čas, da morda uberete drugačno pot, saj vas ta žal ne bo vodila do pravega cilja. Spremeniti je potrebno še veliko stvari in postati »odgovoren« do lastnih dejanj in proaktivnega pristopa. Postavite se za trenutek sami v vlogo delodajalca in se direktno vprašajte ali bi vi zaupali osebi/kandidatu, ki ga zaznamujejo zgoraj navedena dejanja.

L.S.