Življenjepis je vaše ogledalo – kolikokrat se pogledate vanj?

Postavite se za trenutek v vlogo kadrovika v določeni organizaciji. Razpisali ste prosto delovno mesto za na primer »Vodjo marketinga«. Oglas objavite in v roku 15 dni prejmete preko 400 vlog in življenjepisov. Ker morate kot kadrovik vsak dan opraviti še številne druge aktivnosti, vam za namen iskanja in selekcije kandidatov, ostane le nekaj ur na dan na voljo.

Kako se torej prebiranja vlog in življenjepisov loteva kadrovik, ki prejme preko 400 vlog in življenjepisov?

  • Na hitro preleti vse vloge in življenjepise.
  • Opazen in zanimiv naslov mu spodbudi zanimanje in bere naprej.
  • Če zasledi odličen argument, kaj bo podjetje pridobilo z vašo zaposlitvijo (vaša dodana vrednost za podjetje), ga boste prepričali, da vas povabi na razgovor.
  • Rubriko »vaša znanja in delovne izkušnje« pregleda temeljito. Če vaše delovne izkušnje/znanja/kompetence čim bolj sovpadajo z željami oz. zahtevami podjetja, zagotovo sledi vabilo na razgovor.
  • Vse vloge, ki so napisane nejasno, nepregledno, predolgo ali s številnimi pravopisnimi napakami, enostavno ne pridejo do izraza.

V agenciji žal še danes vse prevečkrat prejmemo površno napisane vloge in življenjepise- to je dejstvo. Kljub krizi/recesiji, na tem področju ne vidimo bistvenega koraka naprej. Zakaj se to dogaja? Zanimivo bi bilo slišati kakšen vaš komentar…

Česa torej ne bi smeli početi oz kaj vam pri pisanju vlog in življenjepisa odsvetujemo?

  • Vedno napišite, na katero delovno mesto se prijavljate.
  • Vloga naj bo osebna, nikoli ne zamenjajte samo naziva prostega delovnega mesta ali datuma (zgodilo se je že tudi, da je bil datum napačen in se je nanašal na preteklo leto… ).
  • Pravopisnih napak enostavno ne sme biti.
  • Ne pošiljajte življenjepisa v excel obliki (ja, ja tudi to se dogaja:).
  • Tri, štiri ali pet-stranski življenjepisi so predolgi, nepregledni in razvlečeni, skušajte jih strniti na max. 2 strani in tam na kratko predstaviti vse, kar je pomembno ( s tem bo izražena vaša spretnost).
  • Na koncu obvezno dodajte reference, torej kontakte oseb, katere lahko potrdijo vse, kar o sebi trdite v življenjepisu. (V naši agenciji reference redno preverjamo!).

 

NAJBOLJ POMEMBNO – Vselej zapišite samo resnico, neresnica na samem razgovoru vedno pride na dan !

L.S.

Kaj pravzaprav pomeni, delati nekaj z ljubeznijo in strastjo?

Dostikrat slišimo misel »delati nekaj z ljubeznijo« . Morda sprva res zveni kar precej osladno ali celo kičasto, a dejstvo je, da to obstaja. In ko imam priložnost, da srečam tovrstne redke srečneže me oblije kurja polt. Včasih postanem tako navdušena in o tem govorim še ure in ure, da se moj mož sprašuje, če je z mano vse OK.

Ni lepšega kot uživati v svojem delu, ki pa v teh primerih ni samo delo, ampak dejansko način življenja. Na tovrstne ljudi lahko naletimo (s poudarkom na zelo redko) pri skoraj vseh poklicih: od natakarjev, frizerjev, prodajalcev, vinarjev, mizarjev, raznih svetovalcev,… Sama imam na primer glede prodajalcev/prodajalk v trgovinah z oblačili in obutvijo dokaj slabe izkušnje in žal ne preveč dobrega mnenja. V večini primerov me sploh ne opazijo, če pa imajo slučajno dober dan, me pozdravijo in nato takoj postavijo eno in isto vprašanje » A vam lahko kako pomagam?«. Ne redko pa, takoj ob vstopu v trgovino, na sebi začutim ocenjevalni pogled prodajalke, ki me z vso svojo »suverenostjo« oceni od pet do glave in takoj spredalčka v določeno ciljno skupino. Ne vem sicer, kakšne kriterije sama pri sebi uporablja, zagotovo pa ne tiste prave in učinkovite s samega psihološkega vidika. Pogosto se mi tudi dogaja, običajno v trgovinah z živili, da medtem čakam v vrsti na blagajno, prodajalke med seboj, ena čez drugo, razpravljajo o osebnih težavah ali celo o problemih v službi. Tu in tam pa se med seboj tudi skregajo ali izrečejo kakšne neprimerne opazke. Groza…

Ne glede na to pa sem imela v življenju priložnost srečati nekaj vrhunskih prodajalcev. Eden od prvih je delal v trgovini s pohištvom visokega cenovnega razreda. To je bilo že davnih 14 let nazaj. Ker pa je bila moja izkušnja tako močna in pozitivna, se je še danes spominjam v živo. Bil je gospod srednjih let. Z možem sva vstopila v trgovino in takoj naju je zelo prijazno pozdravil ter povabil na ogled, četudi se je prav tisti trenutek posvečal drugemu paru, ki je kupoval luči. Glede na izjemno visoke cene, sva z možem vedela, da iz najinega nakupa verjetno ne bo nič. Ne glede na to pa naju je zamikalo, da si izdelke vsaj ogledava (zelo mikavno so bili izpostavljeni v sami izložbi). Ni minilo 5 min, ko je lepo urejen gospod pristopil k nama in dejal » Kako vama lahko polepšam dan mlada dama in gospod?«.» Uauuu,…., kakšen sprejem!« sem pomislila. Ker sva si ravno ogledovala stole, mu je bilo takoj popolnoma jasno. »Stoli, veste«, je pričel. In sledila je zgodba, zgodba o tem, kaj stoli predstavljajo v našem življenju, kaj pomenijo, koliko časa na njih presedimo, kako vplivajo na naše počutje, zdravje. In celo zgodbo je gospod začinil tudi z vidika oblikovanja in estetike bivanja. Bilo je noro, nepozabno. Če bi si takrat lahko privoščila, bi stole v isti sekundi kupila. Gospod pa je vse to vedel – da sva mlada, da si šele gradiva dom in ustvarjava družino, kariero… Ne glede na to, se nama je posvetil z vsem svojim srcem in imela sva občutek, da zanj predstavljava najpomembnejši stranki dneva, če ne celo celega leta. Uspel nama je prodati svojo zgodbo. Vrhunska izkušnja!

L.S.

Pa začnimo…

Prvi Competo blog, 6. oktober 2010
Dragi obiskovalci, lepo pozdravljeni v imenu celotne ekipe Competovcev: Aleksandra, Matica, Jasne in moje malenkosti. Prav poseben občutek me daje ob pisanju prvega bloga, lahko bi dejala tudi »pred-bloga« naše nove agencije.
Kdo smo?
Kaj vam imamo za povedat?
Kako vam lahko pomagamo ?
Kaj vam lahko ponudimo?
In nenazadnje- zakaj bi nam prisluhnili?Ja, zagotovo se vam zastavljajo taka in podobna vprašanja in imate prav! Prav z namenom, da bi dodobra spoznali našo filozofijo dela in razmišljanja, delovno okolje, vrednote in naše storitve; po drugi strani pa tudi nas, Competovce, nekoliko drugače in bolj po osebni/človeški plati, smo se odločili, da na naši spletni strani vzpostavimo tudi rubriko »blog«. Da bo zaživel, bo moral biti zanimiv. Zanimiv pa bo, v kolikor bomo uspeli pridobiti vaše zaupanje, naklonjenost in vaše povratne informacije. Ali tvegamo? Morda, nekoliko… Na ta način bomo zagotovo deležni tudi kakšnih kritik oz neželenih informacij, ampak tako je tudi prav in tega se ne bojimo. Vsi v Competu se zavedamo, (ne gre za leporečenje in zgolj zapise na papirju), da je zaupanje z vsemi našimi deležniki ena najlepših vrednot, za katero se je vselej vredno maksimalno potruditi in si jo pridobiti. Če obstaja zaupanje, potem so ustvarjenji temelji za rast, ustvarjanje in odlično delovanje na vseh področjih. In kar je z mojega vidika še pomembneje, na podlagi zaupanja lahko v življenju vsi delujemo bistveno bolj zadovoljno in srečno.Se beremo kmalu…

L.S.