Naše sanje: podjetje, kamor bi na delo vsak hodil z veseljem

Deset let! In kakšen mesec dlje. Preden smo registrirali podjetje, smo se pogovarjali. Sanjali. In potem smo te sanje spremenili v delujoče podjetje, ki nudi okvir, v katerem lahko živimo svoje sanje, svojo odgovornost, svojo rast.

Podjetje, kamor bi na delo vsak hodil z veseljem

O čem smo se pogovarjali takrat? Prvi sestanek se je začel s strastnim prepričanjem, pogumom in odločnostjo, da naredimo nekaj novega. Želeli smo si podjetje, kamor bi na delo vsak rad hodil z veseljem. Na začetku nismo govorili skozi finančne kazalnike. Zaupali smo sebi, strasti do dela, odgovornosti in se povezani drzno odpravili na pot. Vprašanja so se nanašala na to, kaj lahko delamo drugače kot tisti, s katerimi smo se primerjali. Kaj bi si mi želeli, da bi bilo drugače, če bi iskali delo, kaj bi si želeli, če bi preko agencije iskali bodoče sodelavke in sodelavce?

Kaj bi si mi želeli, da bi bilo drugače, če bi iskali delo, kaj bi si želeli, če bi preko agencije iskali bodoče sodelavke in sodelavce?

In smo si zapisovali odgovore. Začeli smo risati prihodnost. Določili smo okvirne procese ”našega” iskanja in selekcije ljudi. In to kar smo risali v naše vizije nam je bilo všeč.

Pravila igre

Potem smo se dogovorili za okvir, v katerega smo zapisali pravila igre. Prvi zapis je bil v naše srce. Dogovor je bil trden, prožen in je vključeval popolno zaupanje drug drugemu. Preizkušen je bil v časih, ko nam je bilo težko, ko smo komaj sestavljali mesec z mesecem in vzdržal je, ko se nam je smejalo, ko smo gledali številke. Papirni zapis smo dobili leta pozneje. Ko sem ga bral, se mi je zdel izredno kompleksen. Vključeval je vse mogoče možnosti, če se zgodi to in ono. Čudil sem se, kaj vse ta dokument ureja. Res dober povzetek pravil za vse mogoče primere. Meni je bližji tisti, ki je še vedno zapisan v moje srce. In iz srca izhaja vse kar me povezuje s Competom. Tudi dogovor izpred leta in še malo, ko smo se odločili, da združimo korporativno dejavnost Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio z dejavnostjo Competa.

Competo in C.A.R.

Deset let nazaj smo se odločili za gentlemanski dogovor v katerem smo v Inštitutu C.A.R. ukinili dejavnost Iskanja in selekcije kadrov. Delo je bilo razdeljeno med dve podjetji. Competo je nadgradil in razvil izjemna produkta Iskanja in selekcije ter Outplacementa. Inštitut se je ukvarjal z razvojem kadrov in organizacij.

Competo je nadgradil in razvil izjemna produkta Iskanja in selekcije ter Outplacementa. Inštitut se je ukvarjal z razvojem kadrov in organizacij.

Nekaj let nazaj se je začelo naše delo prepletati na način, ki je postajal vse bolj kompleksen. Kompleksnost smo vsaj deloma poenostavili, ko smo združili dejavnosti, ki se nanašajo na upravljanje zaposlenih in kadrovskih služb obeh podjetij, pod eno streho. Zopet veliko strasti, predanosti, zaupanja in iskanja novih poti.

Ko pogledam čez ramo…

Danes, smo po desetih letih, upravičeno zadovoljni, ko se ozremo preko rame. Ko se človek ozre nazaj, običajno izgleda vse bolj lepo. V našem primeru je tudi dejansko tako. Izjemni sodelavci, vrhunski projekti, zadovoljni posamezniki, uspešna podjetja. Drznost in odgovornost, strast in povezanost. Lepila, ki smo jih vtkali v vse kar počnemo, v naše odločitve, misli in čustva, ustvarjajo zaupanje, ki nam omogoča jasen pogled naprej.

Veselimo se te poti.

Kako na razgovoru “klikniti” preko spleta

V »normalnih okoliščinah« kandidate ob prihodu na Livarsko 12 sprejemam s širokim nasmehom in močnim stiskom roke, med pogovorom se trudim ustvarjati sproščeno vzdušje, občutek sejne sobe skušam zamenjati z občutkom dnevne sobe, stremim k ustvarjanju priložnosti za pogovor, očesni stik, nasmeh in smeh. Zato, ko nekdo omeni razgovor preko spleta od veselja pač ne skočim do stropa.

Raje na pot v tujino kot razgovor preko spleta?

Razgovori preko spleta mi niso blizu, čeprav sem jim v preteklosti že nekajkrat rekla da zaradi lokacijske oddaljenosti kandidatov, ugodnejše terminske uskladitve ali ohranjanja odgovornosti ob smrkavem nosu. In iz preteklih odzivov kandidatov s tovrstno obliko razgovorov – »Raje počakam, da se dokončno pozdravite in imava razgovor v živo.« ali »Težko ocenim, kakšen vtis sem pustila na spletnem razgovoru z vašim partnerjem, saj zaradi virutalnosti tega nisem uspela razbrati iz njihovega izraza« – vem, da niso blizu niti njim. Niti partnerjem, ki so se pripravljeni na razgovor iz tujine pripeljati z namenom »začutiti« kandidata osebno.

Kako iz spletnega razgovora dobiti največ?

Ko smo v luči ohranjanja zdravja v času novega koronavirusa na Competu sprejeli priporočilo razgovorov na daljavo, sem sama pri sebi najprej nekoliko namrščila obraz, nato pa se spopadla z izzivom iz želje po nemotenem nadaljevanju procesov in ideje treniranja veščin spletnega komuniciranja. Seveda nikakor ne na »hojladri«, ampak po svoje in po Competovsko – naj bo še malo boljše, kot je lahko.

Z veseljem delim nekaj ključnih smernic:

  • Za organizacijo virtualnega razgovora je zgolj uskladitev termina premalo. Ključen je dogovor o komunikacijskem orodju, ki ga bomo uporabljali. Skype, Zoom, Google Hangouts, Whatsapp, Viber ali Face Time so le del nabora, končni izbor pa naj bo blizu vsem udeležencem. V kolikor znotraj orodja ustvarjamo sestanek, bodimo posebej pozorni na izbiro pravega časovnega pasu. Zanemarljiv ni niti sporazum o logistiki povezovanja in klicanja. Ne škodi, če se povežemo že ob dogovoru in razjasnimo, kdo bo poklical koga.
  • Misija: tehnika. Med predpripravo na razgovor pomaga strahospoštovanje do brezhibnega delovanja tehnike, ki nas vzpodbuja, da preizkusimo svojo internetno povezavo, program, ki ga uporabljamo, kamero, zvočnike/slušalke in mikrofon še pred (beri: dan ali uro in ne 5 minut pred) začetkom razgovora. V kolikor svojega npr. Skype profila že dolgo niste uporabljali, se pravočasno lotite ugibanja gesla in poskrbite, da je vaš profil prerasel osebno fotografijo z zabave in vzdevek tipa »Miss Loco«.
  • V najboljši luči. Za razgovor je najprimernejši prostor z nevtralnim ozadjem in naravno svetlobo, ki ne prihaja od zadaj (razen, če želite ustvariti efekt božanstva). Pri izboru oblačil ne goljufajte s »ta fancy trenirko«, pričeske, ličil ali bradatosti ne olepšujte z virtualnimi filtri. Urejenost naj bo na business casual ravni.
  • Ne moti. Da bi se lahko med razgovorom osredotočili na vsebino, pred pričetkom utišajte telefon, izklopite obvestila na računalniku, ugasnite radio ali televizor, zaprite okna… Če ne živite sami, se umaknite v ločen prostor, druge prosite, da vas v času razgovora ne motijo. V mirnem okolju se boste lažje sprostili in ohranjali zbranost ter tako lažje pustili boljši vtis.
  • Zaveden vklop neverbalnega. Večini pogled nase skozi oči kamere ni preveč prijeten, kar se odraža tudi na govorici telesa. Ker je ta, še posebej preko online razgovora, ključna za vtis, se izognite mrščenju, pretirani resnobnosti, presedanju, podpiranju glave z roko, prekrižanim rokam, tapkanju s prsti ipd. Osredotočite se raje na vzpostavljanje očesnega stika, s katerim boste vzbujali zaupanje in odražali samozavest ter kredibilnost, nadenite si pristen nasmeh in se nagnite nekoliko naprej ter tako izrazite pozitivno naravnanost in zanimanje, svoje razumevanje in potrpežljivost pa poudarite s kimanjem. V neverbalni komunikaciji ostanite zmerni, kamera doda 5kg pretiranosti. Ne pozabite niti na ton glasu, ki bo v primeru pozitivne naravnanosti, samozavesti in kotičkov ust, obrnjenih navzgor, toplejši, prijetnejši, prijaznejši in za sogovornika bolj zapomljiv.
  • Brez zaletavanja. Komunikacija preko spleta še toliko bolj vzpodbuja poslušanje in zahteva taktnost pri vključevanju v pogovor. Predvsem sledite sogovorniku, ki bo v želji, da vas spozna, ponudil priložnosti vaši besedi z vprašanji ali jasnimi iztočnicami. V izogib skakanju v besedo vam je lahko, preden spregovorite, v pomoč dodaten vdih. Pasti, v katere se zaradi neveščosti online komunikacije lahko ujamemo, so tudi večje hitenje in jedrnatost, uporaba preveč sproščenih ali neprimernih besed za razgovor, izguba osredotočenosti pri odgovorih… Zato vadite, lahko pred kamero ali ogledalom, dokler ne boste zadovoljni s svojo predstavitvijo.
  • Murphyjev zakon. Kljub odličnim predpripravam je priložnosti, da gre kaj po svoje – zamrzne ekran, pred kamero se sprehodi vaša mačka, bela rjuha, s katero ste v ozadju zakrili plakat Bon Jovija, zdrsne – veliko. Če se to zgodi, boste imeli odlično priložnost pokazati svoje spretnosti upravljanja s stresom ali iskanja rešitev. Izkoristite jo z mirnostjo, nasmehom in iznajdljivostjo.

Po dveh tednih izključno online razgovorov in sestankov bi se lahko moj zaključek glasil »over and out«. Pa se ne. Ker na koncu koncev osebno noto nosimo s seboj tako ob stisku roke kot ob kliku na »join the meeting«. V pričakovanju skupne kavice vam želim vse dobro in ostanite zdravi!

Spomnim se…

…kako sva se z Lauro pred nastankom Competa pogovarjala, kaj vse bi lahko počeli drugače

Z Lauro in Enzom smo se pogosto srečali in venomer je tema nanesla na pogovor o tem, kako bi lahko iskanje in selekcija izgledala tudi drugače. Kaj vse bi lahko počeli. Pa naju je Enzo enkrat vmes izzval: »In, kaj bosta naredila? Naredita kaj ali pa se o tem končno nehajmo pogovarjat…« In to je bil začetek naše zgodbe.

»In, kaj bosta naredila? Naredita kaj ali pa se o tem končno nehajmo pogovarjat…« In to je bil začetek naše zgodbe.

Srečali smo se z Aleksandrom in se pogovarjali, kaj so problemi, ki jih kadrovske agencije pri iskanju in selekciji ne naslavljajo, kaj bi lahko delale drugače. Kako lahko kadrovska agencija v postopku iskanja in selekcije dodaja večjo dodano vrednost naročniku. Identificirali smo področje umeščanja izbranega posameznika v ekipo in onboarding proces kot tista dva, kjer je pomanjkanje razumevanja naročnika in kandidatov najšibkejše.

In sledilo je vprašanje: »Pa znamo in želimo to delati drugače?« Pritrdilen odgovor vseh nas, je oblikoval Competo. Competo, kakršen je bil in Competo, kakršen je še vedno tudi danes. Izzivati status quo v vsem, kar delamo.

…kako smo prva leta gradili Competo

Začeti v krizi leta 2010 je bilo pogumno. V prvih letih delovanja smo se prebijali na trg, gradili zaupanje tako s kandidati, kot tudi z naročniki. Gradnja odnosov z obema skupinama je bila, ob razumevanju naše odgovornosti, ki jo nosimo do obeh skupin, način našega vsakdana. Zadovoljni kandidati in naročniki so bili gonilo naše rasti v prvih letih.

…prva večja prelomnica za Competo

Leta 2015 so se ekipi priključili senior svetovalci iz različnih področij (prodaja, elektro in IT, proizvodnja, finance in bančništvo). Ustanovili smo ekipo raziskovalcev, ki so vodjem projektov asistirali z iskanjem kandidatov. Kar je danes povsem običajen način iskanja kandidatov s pomočjo raziskovalcev, je bilo pred petimi leti inovacija.

Kar je danes povsem običajen način iskanja kandidatov s pomočjo raziskovalcev, je bilo pred petimi leti inovacija.

S specializacijo svetovalcev in ekipo raziskovalcev smo bili prvi na trgu in takrat prvič močno premešali karte na agencijskem področju. Ekipa je iz leta v leto rasla, število naročnikov je raslo, kandidatov smo imeli v naši bazi prvič več kot deset tisoč, promet podjetja je rasel. Hkrati pa smo se zavedali odgovornosti do nas in naše ekipe. In to zavedanje je pripeljalo do druge večje prelomnice.

…druga večja prelomnica za Competo

Večkrat so me vprašali, kaj si želim za podjetje. In moj odgovor je vedno znova, da smo robustni. Pa da pojasnim, kaj meni v tem odgovoru pomeni robustnost. Robustnost mi pomni fleksibilnost, mi pomeni hitrost, mi pomeni odzivnost, mi pomeni drznost, mi pomeni raznolikost.

Na kadrovskem področju potekajo trije ključnih kadrovski procesi:

  • zaposlovanje,
  • razvoj ljudi in organizacij ter
  • razhod z zaposlenimi.

Competo je pokrival dva od treh (zaposlovanje in razhod z zaposlenimi) do leta 2018. Odločitev lastnikov, da združimo moči z Inštitutom C.A.R. in tako pokrijemo še tretji ključni kadrovski proces v letu 2019, nam omogoča robustnost, kot jo sam vidim. Z združitvijo smo okrepili ekipo z različnimi znanji. Danes smo bogata multidisciplinarna ekipa z domačim znanjem za razvoj storitev in produktov iz vseh kadrovskih področij.

Danes smo bogata multidisciplinarna ekipa z domačim znanjem za razvoj storitev in produktov iz vseh kadrovskih področij.

V lanskem letu smo pripravili strategijo razvoja Competa. Osvežili naše vrednote, redefinirali našo vizijo in poslanstvo.

…kako smo bili pogumni leta 2010

In ko smo se lotili implementacije strategije, se nam je zgodil danes. Danes, ko delamo od doma. Danes, ko se vsako jutro vidimo ob virtualni kavi. Danes, ko smo se organizirali v manjše ekipe, da bolj učinkovito izpeljemo delo. Danes, ko bomo virtualno praznovali našo deseto obletnico. Danes, ko se spominjamo, kako smo bili pogumni leta 2010 in ko vemo, kako smo pogumni tudi leta 2020.

Hvala vsem in vsakomur za prvih deset let. Drugih deset let se začenja podobno, kot prvih deset. Pogumno in s privzdignjeno glavo!

virtualni sestanek

O miselnosti posameznika in družbe

Kaj je miselnost?

Naše najmočnejše orodje proti negotovosti, anksioznosti, strahu ali stresu je naša miselnost. Kaj je miselnost? Miselnost se nanaša na celoto misli, pojmov, sodb, ki jih imamo o življenju, o svetu in naših odnosih do sebe, drugih in vsega okoli nas.

Miselnost se nanaša na celoto misli, pojmov, sodb, ki jih imamo o življenju, o svetu in naših odnosih do sebe, drugih in vsega okoli nas.

Prav tako naša miselnost govori o našem odnosu do etike in vrednot in tega s kakšnega temelja se lotevamo življenja, odnosov ali izzivov. Kljub temu da nam morda definicija miselnosti ni prav blizu, pa boste prav vsi takoj ločili dva človeka in do njiju oblikovali specifičen odnos, če rečemo, da ima eden od njiju napredno miselnost, drugi pa zastarelo.

Kako torej naša miselnost vpliva na to kako se soočamo z izzivi časa, ki ga živimo sedaj?

Če imate miselnost, ki vam omogoča, da ne glede na okoliščine, ki so včasih manj, drugič bolj zahtevne, sprejemate odločitve na tak način, da sledite svoji osnovni življenjski strategiji, potem imate stabilno, trdno miselnost. Če se so vaše odločitve bolj kot od osebne strategije odvisne od okoliščin okoli vas, potem je vaša miselnost manj strateška in pogosto v nasprotju z vašimi osebnimi interesi.

Pozitivna miselnost

Recimo, da imate pozitivno miselnost. Ob težavah, s katerimi se soočamo danes, ste najbrž že dovolj informirani, da lahko sprejmete vse ključne odločitve, ki so skladne z vašimi vrednotami, etičnimi in moralnimi standardi, ter vsakodnevnimi potrebami. Seveda nikjer ne piše, da so te odločitve lahke. Marsikatera od njih vas bo navidezno odmaknila od trenutnega ugodja in zadovoljstva. Bo pa na dolgi rok povezana z vašim zdravjem, zdravjem vaših bližnjih in družbe. Odpovedovanje vedenjem, ki so vam blizu, ki ste jih navajeni, ki vam morda predstavljajo varno rutino, boste sicer doživeli kot velik napor, bo pa zadovoljstvo ob doseženem cilju toliko večje.

Kako se oblikuje miselnost posameznika?

Miselnost posameznika se oblikuje delno iz genetskih danosti, delno se oblikujejo na podlagi izkušenj, ki jih pridobivamo tekom življenja, delno pa je miselnost posledica načina razmišljanja in samostojnega sprejemanja odločitev. Starejši kot smo, lažje spreminjamo svojo miselnost, če se le tako odločimo.

Starejši kot smo, lažje spreminjamo svojo miselnost, če se le tako odločimo

Ko smo majhni, je ”manipulacija” (vplivi staršev) iz okolja tako velika, da je naša otroška miselnost pomembno vezana predvsem na gene in izkušnje naših staršev. Starši preko socialnega učenja, bolj ali manj uspešno in prepričljivo, prenašajo svojo miselnost na svoje potomce. Zanimivo je, kako v isti družini zrasejo otroci, ki imajo do, recimo, katastrofičnih scenarijev popolnoma drugačen odnos. Na takih primerih vidimo, kako pomembna je genetika. Kasneje v življenju skladno s svojimi odločitvami pomembno kreiramo vrste izkušenj, ki po malem spreminjajo našo miselnost, vedno v skladu z našo odgovornostjo in posledicami tega kar smo ali nismo naredili.

Primer negativne miselnosti

Posameznik, ki se zaveda, da imajo vse njegove odločitve pomembnem vpliv na to, kako se bo razvijal kot človek, lažje vpliva na svojo miselnost. Miselnost sicer v prispodobi lahko primerjamo s toboganom. Če ste na vrhu tobogana in se odločate, da se boste spustili po njem, je navzdol le ena pot.

Miselnost sicer v prispodobi lahko primerjamo s toboganom. Če ste na vrhu tobogana in se odločate, da se boste spustili po njem, je navzdol le ena pot.

Morda malo hitrejša ali počasnejša, pa vendarle ena. Podobno je z miselnostjo. Če imate navado, da v prihodnosti rišete črne scenarije, vas bo odločitev, da greste na dopust, kjer bi si radi odpočili in se regenerirali, vodila do znanega cilja; počutja, ki bo skladno z vašim razmišljanjem in nasprotno od vaših želja. ”Kaj, če bo vreme slabo? Kaj, če bo imelo letalo zamudo? Kaj, če bo hotel slabši kot je na slikah?” Ne glede na to, da se odpravljate na prijetno potovanje, boste v njem našli toliko tveganj, da bo počutje daleč proč od prijetnega.

pozitivna miselnost

Zakaj se slabo počutimo tudi, če se še ni zgodilo nič slabega?

Ljudje smo edina bitja, ki se lahko slabo počutimo tudi vnaprej.

Ljudje smo edina bitja, ki se lahko slabo počutimo tudi vnaprej. Ker smo ljudje tista bitja, ki se zavedamo prihodnosti, si v tej prihodnosti lahko rišemo različne scenarije. Ugotovili ste že zagotovo, da so ti scenariji najpogosteje odvisno od naše miselnosti. Če imate pozitivno miselnost in predvidite, da se boste s svojim trudom, odločitvami in sodelovanjem z drugimi uspešno prebili do želene prihodnosti, vas ta ne bo plašila in se je boste veselili. V primeru, da precenjujete negativne izide vaših odločitev in obstoječih okoliščin, pa se boste najbrž počutili slabo tudi že takrat, ko za slabo počutje ni objektivnih razlogov. V takem primeru nas je namreč strah, vsega kar bi se lahko zgodilo v prihodnosti. Zmoremo se torej slabo počutiti tudi takrat, ko je z nami vse v redu. Nekateri so iz tega razvili pravo umetnost.

Kako se oblikuje miselnost družbe?

Družba je sestavljena iz posameznikov s svojo miselnostjo. To ni neka posebna ugotovitev. Rad bi opozoril na dve pomembni dejstvi v zvezi s tem. Prvo se nanaša na občutek, kateri ljudje v družbi prevladujejo: tisti s pozitivno ali tisti z negativno miselnostjo. Prepričan sem, da večinoma razmišljate, da je veliko več ljudi z negativno miselnostjo. S tem mišljenjem se ne bi strinjal. Sam menim, da je med nami veliko več ljudi, ki razmišlja pozitivno, ki se prihodnosti veseli in v zahtevnih okoliščinah sprejema dobre odločitve, tako za njih, kot za bližnje in družbo.

Sam menim, da je med nami veliko več ljudi, ki razmišlja pozitivno, ki se prihodnosti veseli in v zahtevnih okoliščinah sprejema dobre odločitve, tako za njih, kot za bližnje in družbo.

Občutek, da je več ljudi z negativno miselnostjo, po mojem mnenju izvira iz dejstva, da so ljudje, ki vidijo za vsakim vogalom grožnjo apokalipse, glasnejši. Ne vsi. Tisti najbolj prestrašeni, so najbrž tiho, osamljeni in prestrašeni. Toda tisti, ki svoj strah obrnejo v jezo in agresivnost do tistih, ki se jih ne bojijo, so zelo glasni.

Drug razlog za občutek, da v družbi prevladuje negativna miselnost, so nekateri mediji, ki izkoriščajo evolucijsko značilnost človeka, da je bolj dojemljiv za informacije, ki morda pomenijo grožnjo. Če želi biti danes nek medij prepoznaven in novica ”klikana”, mora s sabo nositi vsaj podton katastrofe, še bolje je, če apokaliptičnost šprica iz vrstic in sporočil. Prevladujoč način medijskega sporočanja, ki v spiralo neprijetnega čustvovanja srka vse in vsakogar, kaže svoje uničujoče posledice. Vse večjo anksioznost, depresivnost in odtujenost posameznikov, drug od drugega in s tem celotne družbe.

Sicer medije potrebujemo kot roža vodo, toda ločevanje na ključne informacije in tiste, ki so popolnoma kontraproduktive, je za običajnega spremljevalca medijske krajine skoraj nemogoč izziv. Vseeno lahko upravičeno pričakujemo, da je uredniška odgovornost tista, ki v teh razmerah narekuje uporabo zdrave pameti. Želim si pravih in verodostojnih informacij, ki mi bodo pomagale sprejemati dobre odločitve.

Razvoj pozitivne miselnosti

Seveda je kombinacija osebne in družbene miselnosti pogosto eksplozivna. Še posebej, ko smo osebno vključeni, ko nas je strah zase in svoje najbližje, ko se iz soban preteklosti sliši glas strahu, negotovosti in slabih spominov, se nam prikrade v misli podoba tobogana, ki se izteče v kotel z vrelim oljem. Takrat je ključno nastaviti koncept mišljenja, ki bo z dobrim treningom zelo učinkovit:

  1. Bežne negativne misli preprosto odmaknemo s tem, ko se lotimo malo bolj kompleksnih opravil, pri katerih ne moremo delati popolnoma rutinsko. Ta opravila nam bodo ujela pozornost in tok misli, ki ne bo več obsedeno preigraval tragičnih posledic, ki se lahko zgodijo v prihodnosti.
  2. Da bi dobili kondicijo za pozitivno miselnost, je potrebno v vsakodnevno rutino vnesti čas za regeneracijo. Še posebej v časih, ki so na kakršen koli način bolj zahtevni, je skrb za osebno duševno in telesno higieno ključna. Ura do dve kakovostnega ukvarjanja na dan s sabo je ključ do pozitivne naravnanosti.
  3. V primeru trdovratnejšega negativnega razmišljanja imamo na razpolago več smeri:
    1. Poiščite strokovno pomoč. Najdite nekoga, ki vam lahko strokovno pomaga premagati te čase.
    2. Naredite si natančen dnevni urnik vseh ključnih aktivnosti. Ne pozabite med delovnimi obveznostmi vstaviti kakovosten čas za regeneracijo. Ključno je, da imate čim manj časa za sanjarjenje in prosto razmišljanje. Negativna miselnost se v teh razmerah samo razbohoti.
    3. Večer dočakajte utrujeni. Ritual uspavanja naj vključuje branje, telesno aktivnost, topel (ali hladen) tuš (ugotovite kateri vas pomiri in uspava), nikakor pa pred spanjem ne pregledujte elektronske pošte in novic.
    4. V vsakodnevno rutino vključite druženje. V teh časih naj bo virtualno. Potrudite se in obudite stike s pomembnimi ljudmi iz vašega življenja. Spomnite se ljudi s katerimi ste preživeli lepe trenutke in jih pokličite.

 

Seveda je rešitev toliko kot je vas, ki to berete in tistih, ki tega ne berejo. Želim vam, da najdete v sebi potencial, ki vam bo omogočil, da v enakih okoliščinah živite bolj kakovostno življenje, da razvijete pozitivno miselnost. Ne zato, ker bi imeli srečo, ali zato ker je to stvar naključja, temveč zato, ker je to stvar vaše odločitve.

 

online delavnice

 

 

 

 

 

 

 

 

Ko zmanjka vetra za naša jadra

Prva dva delovna tedna v spremenjenih razmerah sta za nami. Lahko smo ponosni nase, na naše bližnje, na sosede, sodelavce, zdravstvo, na vse ljudi, ki v naši državi skrbijo, da določeni procesi še potekajo nemoteno. Svaka čast. Jaz sem ponosna.

In istočasno naveličana. Naveličana tega, da smo se cel teden pogovarjali samo o tej teti C. Ne bom je niti imenovala, ker jo imam po domače povedano poln kufer. Je kot tista tečna sošolka iz srednje šole, za katero si prepričan, da bi bilo tvoje življenje veliko bolj prijetno. Ampak vseeno večino časa nameniš temu, da govoriš o njej – jo opravljaš, se norčuješ, kuješ zarote…

Ko takole filozofiram, ugotavljam, da sem pravzaprav naveličana sama sebe oz. lastnih vedenj tekom prvih dveh tednov. In da hočem nekaj spremeniti. Prihaja nov teden in to bom tudi naredila. Vabljeni na to regato z menoj.

Kako bom v tej situaciji poskrbela zase?

Pogledala bom, kako lahko na vseh treh življenjskih področjih skrbim zase – poklicno, družinsko in osebno področje.

Ne vem za vas, ampak sama sem ta tedna popolnoma posvetila poklicnemu področju. V skrbi, da bom lahko čim več doprinesla v našem podjetju, sem si ob delegiranih nalogah ustvarila stisko. Takšno stisko, da so se mi stvari, ki jih drugače rada delam, kar naenkrat zdele neizvedljive oz. še več: do njih sem začela razvijati odpor. Zato ni niti malo kriva teta C., ampak moja zaznava lastne vrednosti kot sodelavke in zaposlene v teh okoliščinah. Kar naenkrat nisem zaupala vase kot kapitana.

Za piko na i pa sem še na stran postavila moje vloge znotraj družinskega in osebnega življenja. Hitro bi lahko takole sama potopila svojo barko.

Odgovor, kako bom poskrbela zase na vseh treh področjih se skriva v naslednjih korakih:

  1. Raziskala bom, kdaj se dobro počutim v svojih vlogah sodelavke, partnerke, sestre, hčerke, prijateljice, samotarke…
  2. Opredelila bom, kaj v teh trenutkih jaz počnem, da se ob tem dobro počutim.
  3. Našla bom načine, kako lahko v trenutnih okoliščinah uporabim ta vedenja – kaj lahko počnem na enak način, katera vedenja bom nekoliko prilagodila in ali obstajajo kakšna nova vedenja, ki jih lahko preizkusim.
  4. To bom tudi počela in ob tem spremljala lastno počutje. Če se bom dobro počutila, potem že nekaj delam prav zase.

Kako bom ustvarjala kakovostne pogoje za druge?

Vprašala jih bom, kaj potrebujejo od mene.

Do nedavnega, je večina mojih vedenj, ki sem jih uporabljala za ustvarjanje kakovostnih pogojev, znotraj katerih so drugi ob meni lahko poskrbeli zase, bila (večinoma) učinkovita. Zdaj pa so se – pazi ta zaplet – spremenili pogoji, znotraj katerih jaz ustvarjam pogoje. In ob tem ugotavljam, da nekatera vedenja ne bodo več tako učinkovita. Lahko sama ocenim, s čim jih zamenjati, a še uspešnejša bom, če te informacije dobim s strani teh oseb.

Namreč verjamem, da ni odgovor za ustvarjanje kakovostnih odnosov: Delaj z drugimi, kot bi ti želel, da oni delajo s teboj. Moja resnica je: Delaj z drugimi, kot oni želijo, da delaš z njimi. Kaj želijo, pa lahko izvem le od njih.

S pomočjo teh odgovorov bom lahko poiskala načine, kako ostati povezana z drugimi, čeprav se trenutno počutim ne le kot odrezana, ampak še zvezana povrh vsega. A le jaz sama sem tista, ki lahko reši ta vozel.

Kako bom ohranjala motivacijo za delo?

Rada imam svoje delo. V njem vidim smisel in vrednost. Zakaj sem potem v tem času svojo motivacijo usmerjala stran od njega? (Namreč ne verjamem, da nam zmanjka motivacije za nekaj, le usmerimo jo drugam.) Zakaj ta bonaca v mojih jadrih? Ker težko v tem trenutku vidim ugodne posledice oz. rezultate tega dela. In še večja štala, ne znam opredeliti, kdaj bom lahko videla to v prihodnosti, ker ne vem, kaj me čaka.

motivacija koronavirus

V resnici tega nisem vedela niti preden so se odvile spremenjene okoliščine. Sklepala sem iz preteklih izkušenj in na podlagi njih ustvarjala določena pričakovanja. Zdaj pa nimam teh izkušenj in zato težje oblikujem pričakovanja. Izkušnje pa ne bodo prišle same od sebe, sama jih bom ustvarila. Zato bom;

  1. Svojo motivacijo usmerila v to, kar lahko zdaj naredim. Ko delam, se dobro počutim. To izkušnjo imam in iz nje bom napredovala.
  2. Svoj napredek bom ocenjevala iz dneva v dan in ne glede na neznano prihodnost. V njej ne morem postaviti referenčne točke, ker je to tako kot, da bi na Google maps poskušala narediti zaznamek izven Zemlje.
  3. Sproti si bom osmišljala svoje delo – zakaj ima ta naloga v tem trenutku ZAME smisel. Le sama sebi namreč lahko osmislim svoje delo, nihče ne more narediti to namesto mene.
  4. Nabirala bom takšne izkušnje iz dneva v dan ter na njih gradila samozavest v teh okoliščinah.

Upam, da ste v mojem monologu našli kaj zase. Vabim vas, da še nekaj naredite z menoj. Na glas preberite naslednje besede: To je moja barka in tu sem jaz kapitan!

 

 

Fokus energije v ukrepe, komunikacijo in pomoč

Gostujoči blog: Ekipa AMZS

Med temi nepredvidenimi časi v sodobni zgodovini se zdi, da sta Slovenija in Evropa obstali. Vendar pa je mobilnost tudi v tem času pomembna in nujna storitev za našo skupnost. V teh dneh je še toliko bolj pomembno, da ravnamo previdno in odgovorno.

V AMZS nam takšna ravnanja niso tuja, zagotovo pa je tudi nas presenetila situacija, ki jo je povzročila epidemija. V teh težkih časih nas vodi in opogumlja strokovna in človeška dolžnost – s svojim delom in odgovornim ravnanjem z našo pomočjo na cesti prispevamo k mozaiku družbe.

Intenzivna interna komunikacija

V duhu dobre informiranosti, dialoga in z željo, da ravnamo ažurno, odgovorno, predvsem pa učinkovito, smo okrepili interno komunikacijo. Dnevno imamo virtualna slišanja z vodji centrov, kjer preverimo status naših zaposlenih. Njihovo zdravje in zdravje njihovih bližnjih je namreč ključno. Nato prevetrimo druge ukrepe v zvezi z zajezitvijo širjenja novega koronavirusa, ki jih z največjo mero odgovornosti izvajamo dnevno; za vse, ki svoje delo še opravljajo (mehaniki za pomoč na cesti, sodelavci v klicnem centru, strokovne službe) ter družino Pravih prijateljev nasploh. Ključne informacije dopolnjujemo na internih platformah, ki so dosegljive vsem zaposlenim. Vodje so s svojimi zaposlenimi na vezi po telefonu ali preko video klicev. Tudi vodstvo izvaja komunikacijo preko e-sporočil, kjer se dotika tem, ki zaposlene v teh dneh najbolj skrbijo (statusi zaposlenosti, ukrepi …).

Pa vendar, v teh težkih časih je priložnost, da se vsi skupaj naučimo novih znanj. Osvojimo nove digitalne platforme, razmislimo o dejanski vrednosti človeških odnosov in si priznamo, da smo AMZSjevci zares močno povezani. Gradnja odnosov v zadnjih letih se namreč prav zdaj obrestuje. (P)ostajamo močno povezani.

Eksterna komunikacija

Zaprtje večjega dela naših dejavnosti je za seboj prinesla zares veliko (nenačrtovanega) komuniciranja. Čez noč smo morali zamrzniti trženjske aktivnosti, obvestiti člane ter javnost. Službi za PR in tržno komuniciranje sta tudi navzven ažurno obveščali o preventivnih in kurativnih ukrepih, ki jih je AMZS najprej prostovoljno, nato z odloki bil dolžan storiti. Pomembno pa je, da ostajamo na voljo ljudem na cesti, ko se zgodi nepredvidljivo. Pomoč nudimo 24/7 in tako vsaj deloma udejanjamo svoje poslanstvo tudi v časih, ki so za vse nas vse prej kot »normalni«. Da bi zmanjšali število klicev v naš informacijski center zbiramo in ažuriramo vprašanja, v zvezi z našimi dejavnostmi in izrednimi razmerami. Ažuriramo jih na spletni strani, na voljo pa so kolegom, ki so tudi zdaj (kot sicer) v prvi »bojni liniji« in na voljo ljudem za različne informacije.

Pomoč psihologinje

Novo, nepoznano, nevidno in ogrožajoče je med nami. Pomembno je, da se s ciljem omejitve širjenja koronavirusa osamimo tako, da ostanemo stran od ljudi, a ne nujno tudi od telefona. Ta je vez do ljudi, ki so pripravljeni prisluhniti.

Ko se ljudje zavemo, da ne moremo ubežati nevarnosti, ker je povsod okrog nas, lahko v nas vznikne občutek, da nam zmanjkuje tal pod nogami, sapa postaja težka, srce odmeva ali obratno, oseba lahko v smehu prekipeva.

Nekatere uklešči strah, drugi tveganje zanikajo. Nobena skrajnost ni podporna. Odzivi posameznika na ekstremne situacije so svojski, lahko neobičajni. Še posebej v situacijah, kjer smo lahko življenjsko ogroženi.

Ker ne želimo, da ljudje ostajajo v tem zahtevnem položaju sami, smo za člane AMZS, zaposlene in partnerje aktivirali mobilno številko  031 649 514, kjer je za pogovor na voljo psihologinja Julija Pelc, spec. za psihološko svetovanje, specializirana tudi za prvo psihosocialno pomoč, ki sicer deluje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer izvaja psihosocialne delavnice v okviru zakonskih programov varne vožnje.

 

Gostujoči blog: Ekipa AMZS

 

Kako varno nadaljevati proizvodnjo? 

Gostujoči blog: Dewesoft

Podjetja v trenutnih razmerah iščejo najbolj ustrezne načine, kako zaščiti svoje ljudi in hkrati poskrbeti, da bodo po zajezitvi epidemije poslovni tokovi vnovič stekli po utečenih poteh. Trboveljski Dewesoft, ki svoje izdelke prodaja v več kot 50 državah po vsem svetu, je delil svojo izkušnjo. Veliko so se naučili tudi iz izkušenj kitajskih kolegov iz njihovega podjetja Dewesoft China s predstavništvi v Pekingu, Xianu  in Šanghaju. In kako ravnajo?

“V Dewesoftu smo veliko razmišljali o tem, ali bi bilo bolje v teh razmerah podjetje popolnoma ustaviti. Po analizi stanja smo ugotovili, da bo v takšnih razmerah potrebno delati še kar nekaj mesecev, zato smo po zgledu farmacevtske in vesoljske industrije procese dela organizirali na način, da bo v podjetju veliko bolj varno kot kjerkoli drugje,” pravi dr. Jure Knez, predsednik družbe Dewesoft.

Delo od doma in razpolovljeno število ljudi v prostoru

Zaposleni v večini delajo na daljavo (od doma), prisotni v podjetju pa po novem delajo v dveh izmenah. Število ljudi v enem prostoru so namreč razpolovili. Sodelavci sedijo vsaj 3 metre stran drug od drugega, na menjavi izmene se ne srečujejo in se med seboj ne obiskujejo. Kjerkoli je mogoče, so uredili delovni proces z eno osebo v prostoru. Opremo razkužujejo, predno jo posredujejo sodelavcu v uporabo. Kljub temu, da verjamejo v dobro pripravljeno delovno okolje, so podali izjavo:

“Vsak, ki se v službi ne počuti varno, naj ostane doma. Takšno stanje bo trajalo še nekaj časa. Govorite s svojimi vodji oddelkov in povejte, kdaj bi želeli biti doma in ko ste doma, če se želite vrniti na delo. V teh časih je zdravje zaposlenih in družin na prvem mestu.” Andrej Orožen, direktor Dewesofta. 

Izzivi dela od doma

S tem želijo v Dewesoftu poudariti, da razumejo, da vsak na svoj način sprejema in se odziva na nastale razmere. Zavedajo se, da je v posebnih pogojih delo lahko izjemno stresno. Delo od doma je stresno zaradi same izolacije in otežene komunikacije. Izolirani sodelavci preživljajo dneve v pomanjkanju komunikacije, kar lahko vodi v stres in psihične težave. Predvsem pri mladih opažajo, da je izolacija zanje prav posebej naporna. 

Izzivi dela na lokaciji

Zaposleni, ki prihajajo na delo, pa se srečujejo z drugačnimi izzivi. Stiska jih, ko gredo od doma, v nevarni svet. Svet, ki nanje preži z virusom. Varno okolje v podjetju jim sicer pomaga, da ostajajo produktivni, ustvarjalni in koristni. Če pa se situacija spremeni ali če nekdo pomisli, da je ogrožen, mu omogočijo, da lahko življenje takoj prilagodi osebnim potrebam. Občutek varnosti in zaupanja je ključnega pomena.

“S sodelavci, ki delajo na daljavo, skušamo čim pogosteje komunicirati, uporabljamo vse sodobne komunikacijske poti, predvsem video konference.” Andrej Orožen.

Zaradi močnih povezav na Kitajskem, kjer deluje eno od njihovih 16 podjetij po svetu, so se namreč lahko še pravočasno opremili z zaščitnimi sredstvi. Uporabljajo maske, rokavice, halje, razkužila, razmeram so ustrezno priredili tudi celoten delovni proces. “Ob izbruhu virusa v Sloveniji smo ta pripravljena sredstva delili s civilno zaščito, bolnišnico, zdravstvenimi domovi in domom za ostarele, sedaj pa delamo na tem, da zagotovimo večje količine in sodelujemo s podjetji v regiji. Postopke, ki smo jih uvedli v podjetju, da se ljudje počutijo varne in da nam ter da drug drugemu zaupajo, smo pripravljeni deliti z drugimi podjetji. V vsakem primeru smo pripravljeni deliti izkušnje naših kolegov iz Kitajske in Italije, obenem pa se želimo učiti iz vsakodnevnih izkušenj v Sloveniji,” poudarja dr. Knez.

“Pazimo nase in ostajamo v varnem okolju. V čim večji meri bomo uporabili naše povezave, da nam pomagajo pri pridobitvi zaščitnih sredstev, s čimer bomo lahko po najboljših močeh pomagali medicinskem osebju in drugim, ki se nesebično odzivajo na vsakodnevno službeno dolžnost.”

S postopki, ki jih sprejemajo, želijo kar najbolj zmanjšati možnost okužbe in obenem ublažiti stres, ki nas čaka pri ponovnem zagonu posla. “Zavedamo se, da ta stres še pride,” je jasen Orožen,

“Ali lahko oba efekta preprečimo? Ne. Oboje postaja dejstvo, lahko pa poskrbimo, da oboje kar najbolj omejimo. SREČNO!” pravijo v Dewesoftu.

Pravila delovanja, ki jim dosledno sledijo v Dewesoftu

  1. Če se zjutraj zbudimo z znaki prehlada ali povišano temperaturo, ostanemo doma in o tem obvestimo vodjo oddelka.
  2. Meri se telesna temperatura na vstopu v podjetje ter potem vsake štiri ure. Meritev ponovimo vsaj 3x. Meja za povišano telesno temperaturo je 37.5. V primeru vidnih znakov prehlada oz. povišane telesne temperature zaposleni odide domov, kjer se samoizolira, obvesti svojega zdravnika in ravna po njegovih navodilih.
  3. Nosimo zaščitne maske, kape, halje. Zaščitne maske se menjajo vsake štiri ure.
  4. Držimo se razdalje 2 metra, tudi delovna mesta morajo imeti isto razdaljo.
  5. Vsaj ob vsakem odmoru si umivamo roke, razkužujemo roke po umivanju in stikih s potencialno kontaminiranimi površinami, kašljamo in kihamo v rokav, etc. Tu so natančna navodila za umivanje rok in ostalih podrobnosti. 
  6. Na vstopu v podjetje so na voljo maske. Na vsaki skupni točki kontakta (kljuke, pipe, tipka za izstop) so na voljo papirnati robčki. Kljuke odpremo oz. tipke pritisnemo s temi robčki in robčke odvržemo v pripadajočo kanto.
  7. Vsaka stvar, ki prihaja od zunaj, mora v karanteno za en dan. Vsak paket se vidno označi, kdaj je bil v nazadnje stiku s potencialno okužbo od zunaj.
  8. WC školjke se razkužijo pred in po uporabi, za to so na voljo razkužila.
  9. Rezervacija iz skladišča mora stati v skladišču en dan pred sestavo.
  10. Na specifičnem delovnem mestu, kot je recimo sestavljanje ali kalibracija, je končni izdelek potrebno prebrisati z razkužilom, preden gre naprej. Če se izdelek ne da razkužiti, gre v karanteno za en dan.
  11. Kdor prinese instrumente od doma, velja isto pravilo razkuževanja oziroma karantene.

 

Gostujoči blog: Dewesoft

 

Kako biti hkrati starš, učitelj in sodelavec?

Gostujoči blog: Tanja Gabršček, univ. dipl. pedag.

Z odpovedjo pouka v vzgojno-izobraževalnih zavodih je prišlo do kaotične situacije tudi v družinah s šoloobveznimi otroki. Na eni strani imamo v okviru take družine vesele otroke, ki jim odpade pouk, na drugi strani pa zaskrbljene starše, ki morajo poskrbeti za te otroke in hkrati tudi za ekonomsko stabilnost družine, da o skrbi za zdravje niti ne govorim.

Starši se naj torej zavedajo, da otroci razumejo odpoved pouka kot začetek počitnic, kar pomeni, da  so njihove prve asociacije  v smislu brezskrbnega in zabavnega preživljanja tega obdobja, zato je za čim bolj nestresno preživljanje dni doma izjemno pomembno, kako bodo starši otrokom nastalo situacijo razložili.

šola doma koronavirus

Do kvalitetnega sobivanja bo prišlo, če bodo starši svojo odločitev, da ostanejo doma z otrokom, ponotranjili in jo sprejeli kot svoje poslanstvo, ki ga drugače zaupajo šolnikom. Tokrat naj zaupajo sami sebi, pa bosta učenje in služba na domu sobivala z roko v roki.

Kako do dobrega usklajevanja učenja in dela od doma?

 

#1

Bodite mirni, a ne brezbrižni, tako se bo otrok počutil varnega in sprejetega. Na jasen in njemu primeren način (brez abstrakcij) mu razložite nastalo situacijo, pri tem pa ne poudarjajte, da je to čas počitnic, brezdelja za šolo in igranja.

#2

Najprej izrazite skrb za njegovo zdravje in zdravje celotne družine, vendar ga ne strašite. Pojasnite mu in ga naučite (če tega še ne ve) osnovnih higienskih navad tako, da mu vse pokažete.

#3

Pokažite mu, da ste pravzaprav zadovoljni (srečni), da boste lahko več časa, ki ga bosta oba skupaj preživela ob učenju, preživeli z njim. Tako boste odprli vrata pripravljenosti za sodelovanje in priklicali otrokovo radovednost, ki je najboljša motivacija za njegovo aktivnost.

#4

Vzemite si čas in skupaj z otrokom naredite načrt dela za 2 do 3 dni (mlajši kot je otrok, krajši časovni razmiki naj bodo). Strukturirajte dan tako, da bo dopoldan namenjen delu za šolo in službo. Pri tem vam je lahko v pomoč šolski urnik, ki ga načeloma ni potrebno veliko spreminjati.

#5

Otrok lahko z vašo pomočjo in na osnovi svojega šolskega urnika oziroma aktualnih navodil iz šole (e-učilnice…) izdela svoj domači urnik dela za šolo. Obesi ga naj na vidno mesto. Začutil bo zadovoljstvo, da sam uravnava lastno učenje, kar je izvrstna motivacija.

#6

Prilagodite svoje delovne naloge otrokovemu urniku, kolikor je to mogoče.

#7

V urnik vključite tudi skupno pripravo obroka (malice, kosila) in pospravljanje.

#8

Upoštevajte odmore, delo za šolo (službo) naenkrat naj ne bo daljše od 45 minut.

#9

Odmore (5 do 15 minut) preživita skupaj (prezračita prostore, pripravita malico, se razmigajta, pripravita učne pripomočke za »naslednjo uro«…).

#10

Otroku dajte za »učno uro« jasna in kratka navodila, nato ga pustite, da delo opravi samostojno. Pojasnite mu, da imate tudi vi istočasno delo za službo in zato oba potrebujeta mir. Sprva vas bo verjetno skušal zadržati ob sebi, vendar vztrajajte pri svojem in ga s pohvalo spodbujajte.

#11

Ob koncu ure (med odmorom) naredita evalvacijo opravljenega dela: otrok naj vam pokaže, kaj je naredil (izračunal, narisal, napisal, pobarval…) in vi mu povejte/pokažite, kaj ste počeli. Pohvalite ga, če je delo dobro opravil. Če z njegovim izdelkom niste zadovoljni, mu to tudi povejte na primeren način (ne obsojajte ga, ker boste izgubili njegovo pripravljenost za sodelovanje z vami).

#12

Bodite dosledni, četudi bodo mogoče prvi dnevi precej naporni za vas, ker seveda niste vajeni trojne vloge – biti učitelj, sodelavec in starš hkrati.

#13

Ne obupajte. Zavedajte se, da otroci hrepenijo po druženju z vami, saj se v vaši bližini počutijo varne in ljubljene. To pa je najboljša naložba za razvoj njihove pozitivne samopodobe in gradnik oblikovanja osebnosti.

#14

Ne obljubljajte otroku za uspešno delo materialnih nagrad, saj bo zanj največja nagrada čas, preživet v vaši družbi.

 

In še nasvet:

Skušajte se »pootročiti« in »se igrati« to trojno vlogo starš – učitelj – sodelavec, četudi vas je tega mogoče na malo strah. Naj bo vaš čas, preživet z otrokom, čas dobre volje, a odgovornih dejanj, pa bo zadovoljstvo vseh sodelujočih v tem procesu vrhunsko.

 

Gostujoči blog: Tanja Gabršček, univ. dipl. pedag.

 

12 priložnosti v času sprememb

Pripravili: Nataša Tovornik, senior svetovalka in Maša Žilevski, svetovalka psihologinja

Darwin je prvi na rekel to, o čemer danes čivkajo že ptiči na vejah: preživijo najbolj prilagodljivi. Vsake toliko nam naš VUCA svet da priložnost, da se prilagajamo in ostajamo živi, včasih celo pomlajeni.

Za leto 2020 so napovedovali krizo, prišla je korona. Kakšen vpliv bo korona imela, je odvisno od nas, od tega kako bomo prilagodljivi in ali bomo znali prepoznati tudi vse priložnosti, ki se skrivajo v spremenjenih okoliščinah.

Priložnosti z vidika notranje organizacije dela in razvoja zaposlenih so naslednje:

#1: Manj sestankov in več produktivnosti

Že nekaj let se ljudje pritožujejo nad neproduktivnimi sestanki. Telekonference niso povsem rešile tega izziva. Z novimi okoliščinami in zaželenim delom od doma se je potrebno prilagoditi:

  • razmislimo, v katerih situacijah bo res prednost, da so prisotni več kot 3-4 ljudje,
  • sestanki naj bodo krajši in bolj usmerjeni v reševanje izzivov,
  • ostale stvari rešimo 1:1 po telefonu ali chatu,

… in ker se je po telefonu težje kregati s sodelavcem (kot s taščo), se bo kak konflikt rešil prej – tudi distanca namreč pomaga.

#2: Uporaba tehnologije

Marsikateremu podjetju, ki prodaja tehnologijo za delo na daljavo, se korona pozna pozitivno – prodaja sama od sebe raste. Prav tako slišimo od ljudi, da so se hitro naučili uporabljati to tehnologijo. Kje nam tehnologija lahko pomaga?

  • Namesto sestankov v živo imamo video-konference:
    • za sestanke s strankami,
    • za interne sestanke,
    • za sestanke in pogovore s kandidati,
  • končno lahko uvedemo do konca vse digitalne sisteme, ki se do sedaj »niso obnesli«, ker ni bilo interesa,
  • prenesemo vse dokumente iz lokalnih »shramb« na skupne platforme.

korkna delo od doma

#3: Zmanjšajmo število mailov

Na normalen dan ljudje v korporacijah dobijo med 60-300 e-sporočil. Nekaj k temu prispeva kultura nezaupanja, nekaj enostavno udobje, ko je lažje preposlati mail, kot narediti povzetek in jasno opredeliti pričakovanja. Zato:

  • maile omejimo, ker jih vsi dobimo preveč. Zdaj je odlična priložnost, da znebimo nadležnih »kopij« in »skritih kopij«. Če bomo nadaljevali v istem tempu, bomo zgolj odgovarjali na maile cel dan. Čas je za zaupanje, ne za kontrolo.
  • Usklajevalne maile nadomestimo z internimi platformami (Slack, Interna FB skupina, MS teams, …) ali telefonskim klicem.
  • Dokumente namesto pošiljanja v mailih začnemo deliti in uporabljati »document management system« ali »project management system«, ki ga že imamo ali le delno uporabljamo. Tudi navadna skupina datoteka, dostopna preko VPN, je dovolj dober (in varen) način za začetek.

#4: Optimiziramo delo in produktivnost

Ljudje zadnja leta velikokrat uporabljamo besede izgorelost, »gužva«, tempo, noriščnica, ogromno dela… Veliko klientov pove, da delajo vsak dan več – več je naročil, več partnerjev, več predpisov. Ljudje po drugi strani pri delu od doma večkrat poročajo, da so bolj produktivni. Sedaj imajo to priložnost.

Čeprav se bo na bilanci poznal rahel padec prihodkov, pa lahko naredimo veliko:

  • zaključimo naloge, ki smo se jih lotili, pa nas je kak sestanek prekinil pri dokončanju,
  • razmišljamo, kako prilagoditi proces za delo,
  • ohranjajmo urnik, ki za nas deluje, tudi če delamo od doma.

#5: Poizkusimo nekaj novega

Kadar vladajo izredne razmere, nihče nima vseh odgovorov. Prav tako vsi vemo, da bo to stanje minilo, zato je vse, kar počnemo, lahko pilotni projekt, za katerega so takšne okoliščine dobre. Več je pripravljenosti na novosti je priložnost, da skupaj s sodelavci raziskujemo načine, kako uskladiti izvedbo delovnih nalog ter zasledovanje ciljev z varnim okoljem:

  • uvedemo delo od doma,
  • prilagodimo proces, kot je trenutno optimalno,
  • uvedemo online izobraževanje,
  • uvedemo nove načine internega komuniciranja,
  • merjenje vložkov (časa) spremenimo v merjenje rezultatov.

#6: Čas za razvoj

Če delam od doma in sem zato bolj učinkovit, mi morda ostane še nekaj časa. Če ne morem delati od doma, pa sem v samoizolaciji – kaj počnem? Lahko se izobražujem ali skrbim za svoj razvoj:

  • izberem online mentorstvo ali coaching (preko skype-a, viber-ja, potenda),
  • udeležim se lahko webinarjev, online izobraževanj…,
  • preberem knjigo,
  • raziščem, kaj je novega na mojem področju dela. Morda se tu oblikujejo nove ideje, ki bodo priložnost za napredek našega podjetja/organizacije v prihodnosti.

#7: Čas za odklop

Večkrat pri delu opažamo, da so ljudje utrujeni in da rabijo odmor. Pogosto takrat zamenjajo službo. A v veliko primerih bi bilo dosti, da bi imeli čas za odklop. V spremenjenih okoliščinah niso vsi ekonomsko ogroženi. Morda je tukaj kdo, ki bi si rad vzel čas zase. Kako jim to lahko omogočimo:

  • delo s skrajšanim delovnim časom,
  • sabbatical,
  • 4-dnevni delovnik.

#8: Čas za tim

Ljudi včasih skrbi delo od doma tudi z vidika povezanosti tima in sodelavcev. A če smo iskreni, je tudi fizična prisotnost na jutranji kavi velikokrat vprašljiva zaradi eksternih sestankov, dogodkov,… Če smo doma, na čakanju, v karanteni, je urnik bolj predvidljiv. Zato se lahko povežemo s timom na druge načine:

  • imamo jutranje virtualne 10 minutne kave (kot ko vnuk pokliče babico),
  • imamo tedenske check-point meetinge (se dogovorimo, kaj bomo delali, kje rabi kdo pomoč…),
  • uvedemo ali uporabljamo tudi manj formalne kanale (pri nas na Competu imamo Slack pohvale, Slack zanimivo branje, Slak kosila pa bomo namesto za naročila uporabili za sliko vsakodnevnega kosila).

#9: Čas za povezanost

Ob spremembah se podjetja večkrat odzovejo previdno, pogosto panično. Spremenjene okoliščine že narekujejo določne spremembe – tako v prihodkih kot tudi stroških. Pravilo kriznih časov za povezanost je »do not cut the cookies«. V smislu: sodelavcem ne vzemite vsega. Bodite kreativni pri iskanju priložnosti za »sladkorčke«:

  • če je le možno, nazadnje ukinite tistih nekaj sto evrov za kavo in druge majhne razloge za veselje (oziroma jih, takoj ko bo to spet možno, uvedite nazaj).
  • Vodja naj bo dostopen in interna komunikacija naj bo transparentna. Ljudje razumejo, da se stvari spreminjajo, zanima jih kaj bo z njimi. Pesek v oči ne pomaga, četudi je manj prijeten kot resnica.
  • Namesto bogatih piknikov in dogodkov lahko izberemo virtualni pohod na sosednji hrib ali virtualno »global village« kosilo z zadnjih potovanj.
  • Razmislimo o naši kulturi, naši znamki delodajalca – kdo zares smo, kaj nam pomeni, kje smo se v teh okoliščinah še posebej izkazali. Kot v nesreči zares spoznaš prijatelja, v krizi zares spoznaš vodje in podjetje. Zato je to tudi priložnost, da pokažemo, iz kakšnega testa v resnici smo – navznoter in navzven. Rezultati pridejo kasneje, a zagotovo.

Kot v nesreči zares spoznaš prijatelja, v krizi zares spoznaš vodje in podjetje.

#10: Razmišljamo o tem, ob čemer se dobro počutimo

Se želimo dobro počutiti? Potem razmišljajmo o tem, ob čemer se dobro počutimo. Še več: to tudi počnimo.

  • V pogovorih se osredotočamo na tisto, kar lahko kontroliramo in tako komuniciramo o vsebinah, ob katerih pri sebi in sodelavcih zaznavamo moč, kompetentnost ter potencial.
  • Če so objemi nezaželeni, pa se objemajmo z besedami. Pohvalimo dobro opravljeno delo, se zahvalimo za pomoč, si povemo, kaj cenimo drug pri drugem.

korona pozitiva

#11: Čas za družino

  • igrajmo karte, družabne igre ob večerih, če bo že čez dan televizije preveč,
  • oglejmo si kak poučen program namesto senzacionalističnih novic,
  • skupaj kuhajmo kosilo,
  • pogovarjajmo se.

#12: Čas za energijo

Posledice karantene bodo, a  težko je predvideti kakšne. Ena stvar je gotova – potrebovali bomo energijo, voljo in optimizem, da jih obvladamo. Zato je smiselno, da v času, ko smo v samoizolaciji:

  • si vzamemo čas tudi za počitek, odklop, branje kake knjige, spanje, sprehod,
  • skrbimo za mentalno higieno, meditacijo, telovadbo, da bosta naša glava in telo spočita,
  • gledamo humoristične serije in filme, beremo zanimive stvari (novice izbiramo v homeopatskih dozah), saj je smeh pol zdravja.

Četudi lahko že sedaj naredimo veliko, bomo čez en mesec lahko več. Poskrbimo, da bomo takrat v dobri kondiciji za to.

Pomembno je, da ob danih okoliščinah podjetja in HR-ovci ne zapadamo v paniko, temveč sprejmemo okoliščine in pogledamo, kaj vseeno lahko naredimo. Prodali v tem trenutku ne bomo nič več, lahko pa se pripravimo, da bomo po koncu prodali več in boljše stvari.

Torej: pripravimo se, da bomo pravočasno zaznali spremembo okoliščin ter da bomo takrat čili in spočiti za nove zmage, ne pa utrujeni od slabih novic in panike.

Če želimo to doseči, je nujno, da se izzivov kot HR-ovci lotimo z zaupanjem v naše ljudi, z odgovornostjo do njih in do strank, a tudi zdravo kmečko pametjo ter pozitivnim pogledom v prihodnost.

Čas se ni ustavil, spremenile so se okoliščine – prilagodimo se in izkoristimo vse priložnosti, ki nam jih nudijo. Tudi priložnost, da se fokus iz številk obrne na človeka. Izzivi pridejo in grejo, a ljudje ostanejo.

 

Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.

Zanimivo delo in prosti čas za družino mi dajte, pa bo tudi navadna kava dobra

Spomnim se še časov, ko so se pojavila prve slike Googlovih pisarn. Vsem, ki smo sedeli v klasičnih belo-sivih pisarniških kockah, je bilo to nekaj povsem drugačnega – mize za namizni nogomet, sedalne vreče, gugalnice, pisane barve, igrivo, zabavno in blazno kul.

Je bolje kul ali kult?

Ko smo nabavili prve vreče za sedenje, je Google pripeljal gurmansko restavracijo namesto menze, naredil cel kampus in ljudje so se po njem vozili s kolesi. »Kulnes faktor« se je stopnjeval. KUL je postalo KULT. Notranja oprema pisarn je presegla kulskost in dosegla kulten status.

Notranja oprema pisarn je presegla kulskost in dosegla kulten status.

Dobra firma je postala tista, kjer je na voljo res kakovosten aparat za kavo s čim več izbirami. Sadje in sladoled sta obvezni delovni sredstvi. Prav tako je dobro imeti zeleno steno, če si kul. Seveda so pisane vreče in raznorazni dizajnerski stoli mavričnih barv tudi potrebni. Na prvi pogled se vidi, da smo kul in da razumemo, kaj ljudje pri delu cenijo.

Ko vreče in dizajnerski stoli samevajo

pisarna oprema kultura

Na drugi pogled pa velikokrat opažam nekaj drugega. Vreče in stoli samevajo. Sadje se meče stran in kavo pijejo ljudje sami strmeč v ekran. Obrazi so napeti in nasmeh je redek. Zelena stena je bolj rjava, ker se vzdrževanje zelene stene ni znašlo v opisu del in nalog oziroma budget za zunanje storitve ni bil zagotovljen.

Vreče in stoli samevajo. Sadje se meče stran in kavo pijejo ljudje sami strmeč v ekran. Obrazi so napeti in nasmeh je redek.

Seveda niso vsi primeri taki. Podjetja, ki notranjo opremo razumejo v funkciji podpiranja lastne kulture, se tega lotijo premišljeno. Razmišljajo, kaj potrebujejo – kakšne sejne sobe, koliko kuhinj ali stoječih miz ob aparatih, razmišljajo, kakšen bo namen naprave ali pohištva in skladno s tem izberejo. Dobro vedo, kaj je njihova kultura, kdo so in kakšni so, ter iščejo predmete in pohištvo, ki jih pri tem podpira. Razumejo, da se kulskost podjetja gradi od noter navzven in že ko vstopimo v prostor čutimo povezanost in toplino. Na pogled je videti, kot da prideš k nekomu domov, ne pa kot da si stopil v salon s pohištvom.

Nekatera podjetja razumejo, da se kulskost podjetja gradi od noter navzven in že ko vstopimo v prostor čutimo povezanost in toplino.

 

Kultura, ki jo začutiš

V prostorih podjetij, ki v ospredje postavljajo kulturo, se pretaka življenje in energija. Pretaka se zaradi dobrih odnosov in smiselnega dela, ne zaradi designerskih stolov, postavljenih po feng-shuiju ter doze kofeina. Ljudje vidijo prednost v tem, da sodelujejo z drugimi, zato gredo na kavo skupaj in vprašajo še kolega za nasvet. Ko se vrnejo s sejma ali izobraževanja, o tem navdušeno pripovedujejo ob stoječi mizi za kavo in že čez nekaj minut je poslušalcev vsaj pet. Vodja pristopi in še sam kaj povpraša. Pogovora ne vidi kot »zabušavanje« temveč kot deljenje idej, učenje, povezovanje. Razume, da ljudje delajo, četudi ne tipkajo.

Vodja podjetjih z zdravo kulturo razume, da ljudje delajo, četudi ne tipkajo.

V očeh ljudi se vidi strast, energija v glasu to odslikava. Strast, ker jim je nov produkt ali storitev, ki ga delajo za naročnika, blizu. Uživajo, ko snujejo rešitev in s premagovanjem izzivov se učijo. Vidijo smisel v tem, kar počnejo, zavedajo se koristi in dodane vrednosti, ki jo za stranko ustvarjajo.

Ljudje vidijo smisel v tem, kar počnejo, zavedajo se koristi in dodane vrednosti, ki jo za stranko ustvarjajo.

Tako kot ni potrebnih treh klikov, da prideš do kave (ključek notri, ključek ven,…), razumejo, da bo tudi uporabniška izkušnja stranke boljša, če bo enostavneje prišla do njihovega produkta. Svojo izkušnjo s kavo prelevi v izkušnjo stranke. Ker je bil prejšnji dan prisoten na internem sestanku, kjer je bilo več ljudi kot običajno, in so pohištvo enostavno premaknili na drugo stran sobe, tudi svoj izdelek oblikuje modularno. Ker je pozoren, da pri delu vidi ljudi, ne pregrad, so ljudje v njegovih mislih tudi takrat, ko razmišlja o težavah, ki lahko nastopijo z uporabo produkta. Delo, ki ga opravlja, ga izpolnjuje in delovno okolje ga podpira pri tem, da se ideje prosto pretakajo in jih lahko uresniči. Zato z veseljem prihaja vsak dan na delo.

Utopija?

Utopija? Za nekatere morda ja, a taka okolja obstajajo tudi v Sloveniji. Ta okolja razumejo, da je pomembno, da tudi fizičen prostor vpliva na naše dobro počutje in dobro delo. A se hkrati zavedajo, da največjo vlogo igrajo odnosi in smisel dela.

Lani so nas predstavnike različnih podjetij študentje vprašali, kako skrbimo za zavzetost zaposlenih. Lepo smo naštevali kave, sladolede, sadje, kužke v pisarnah… Ko sem poslušala sogovornike in delala kljukice v glavi, kje vse smo tudi mi kul (oz. kultni), me je prešinilo, da smo zgrešili smer. Absolutno se strinjam, da je delovno okolje pomembno. Bolj kot da je kul, je meni pomembno, da je ergonomsko. Sem pač že dama v letih. Bolj kot da imamo kultni design, mi je pomembno, da je praktičen, prilagodljiv. A noben še tako »fensi« stol ali noro lepa penica na kapučinu mi ne odtehta brezciljnega pretipkavanja excel tabel cel dan ali arogantnega šefa. Prav tako mi ne more nihče dovolj plačati časa, ki je namenjen družini. Tudi tako kulskemu in kultnemu Googlu vedno bolj očitajo, da vsa arhitektura pravzaprav podpira pretirano ostajanje v službi.

Noben še tako »fensi« stol ali noro lepa penica na kapučinu mi ne odtehta brezciljnega dela ali arogantnega šefa. Prav tako mi ne more nihče dovolj plačati časa, ki je namenjen družini.

Kul kombinacija

Jaz zavzeto delam, ko me stvar zanima, ko delam s sodelavci in naročniki, s katerimi se imam fino in kjer se lahko učim novih stvari. In takrat, ko grem brez skrbi domov in se brez slabe vesti igram z otrokom. Ta kombinacija mi je res kul. To mi dajte, pa bo tudi navadna kava dobra. Zmenjeno?

 

 

hr hekaton sodelovanje

Kateri so top karierni premiki v Sloveniji? Kaj se dogaja na področju iskanja talentov? Kako učinkovito voditi, sodelovati in komunicirati? Kako graditi dobre odnose in razvijati kompetence? Kako ponotranjiti agilni način razmišljanja? Prijavite se na Competo e-novice in bodite v stiku z aktualnim HR dogajanjem.